Akacije imajo majhne sestavljene liste, ki listnim
vejicam dajejo peresast videz. Pri mnogih avstralskih in pacifiških vrstah listov
ni, fiziološko vlogo listov prevzamejo sploščene listne vejice. Na listnem dnu
se lahko nahajajo trni, v resnici pa mnogo avstralskih vrst nima trnov, medtem
ko jih ostale vrste navadno imajo. Majhni, pogosto dišeči cvetovi, so
razporejeni v kroglastih ali valjastih grozdih. Po navadi so rumene, lahko tudi
bele barve in imajo številne prašnike, kar jim daje puhast videz. Acacia naredi
stroke, ki jih pojedo divje ali domače
živali in včasih človek. Stroki so tesno kompaktni, v spiralnih kolobarjih,
svetlo rjave barve in padejo na tla zaprti. Z užitkom jih pojedo impale,
nosorogi in sloni. To je način, kjer preko zaprtih strokov in ob prehodu skozi
želodec in črevesje kake živali, semena bolje kalijo.
Kot bivališče in hrana
Zanimivo je, da imajo mravlje z akacijo vzajemno koristen odnos, saj so mravlje akacijam
telesni stražarji. Mravlje na tem drevesu najdejo udoben življenjski prostor, zaščiten s trnjem, se
hranijo z uživanjem sladkega nektarja, ki ga tvorijo drevesa. Po drugi strani
pa mravlje varujejo drevo, ker s kislino
odvračajo živali, ki poskušajo jesti liste.
Večina akacij ima dolge trne, ki odvrnejo večino živali. A temu so se prilagodile
žirafe, saj imajo več kot 40 centimetrov dolge jezike, s katerimi sežejo za
trne, njihova gosta slina pa trne nekoliko omehča. Poleg tega so njihovi jeziki
temno modre do sive barve, kar jih varuje pred morebitnimi sončnimi opeklinami.
Ker žirafa potrebuje okrog 30 kg hrane dnevno, mora praktično ves dan jesti.