Temni listi pušpana
Ko pušpanu potemnijo listi, je najverjetneje
prisotna glivična okužba. Lističi so v začetku videti kot ožgani s temnimi
pegami, ki se ob napredovanju bolezni zlivajo v večje lise, deli grma
porjavijo, listje se osipa. Trosi, ki so v beli plesnivi prevleki na spodnji
strani listov omogočajo širjenje bolezni ob dežju ali namakanju ter pri negi
rastlin, zlasti pri obrezovanju. Idealno za okužbo je, če so listi dalj časa
mokri. Kadar je poleti suho in vroče, se razvoj bolezni začasno ustavi,
rastline, ki so namakane s pršenjem pa obolevajo skozi celo rastno dobo. Za
bolezen so dovzetne vse vrste pušpana, najbolj pa počasi rastoče sorte z
nežnejšimi listi, ki tvorijo goste grme.
Zatiranje bolezni je težavno in pogosto neuspešno.
Na obolelih ostankih rastlin v tleh gliva ostane vitalna najmanj pet let. Pri
začetnih okužbah obolele dele izrežemo, odstranimo suho listje in preventivno
poškropimo zdrave rastline. Za obvladovanje že razširjene bolezni bi bilo na
občutljivih sortah potrebno letno opraviti od maja do septembra vsaj 4
škropljenja (Vivera Ortiva).
K zdravim starejšim pušpanom je tvegano saditi nove,
zato kupljeno rastlino za nekaj tednov ali še bolje mesecev osamimo. Pustimo jo
v loncu na prostem, ločeno od drugih grmov in če ostane zdrava, jo bomo
posadili k ostalim.
Sušenje grmov povzroča tudi gliva Volutella buxi, ki napada predvsem
oslabljene rastline.
Bolezenska znamenja so nekoliko podobna pušpanovemu
ožigu. Na obolelih listih je vidna plesniva prevleka, ki pa je roza barve, vendar suho listje ostane na vejah.
Posamezni deli rastline lahko propadajo zaradi
zastajanja vode v tleh in prerazmnožitve talnih gliv, ki povzročajo koreninsko
gnilobo. To je zlasti na
težjih tleh in pri rastlinah v posodah, ko ni urejena drenaža. Zaradi gnitja
korenin se rastlina postopoma suši.