Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Kortuzovka

Boris Dolničar

Čeprav ima rod kortuzovk sedem različnih vrst, razširjenih v visokogorju Evrazije od Alp do Himalaje, severne Kitajske in Japonske, je v Evropi zastopan le z eno vrsto - Cortusa matthioli, ki raste v srednjeevropskih gorovjih ter v Rusiji do severnega Urala. V Alpah so njena nahajališča zelo raztresena in v Sloveniji so njene rožnato rdeče zvonaste cvetove doslej našli le na Uršlji gori in Peci ter na nedostopni skali za vhodom v Hudo luknjo.

Od 15 do 40 centimetrov visoka, dlakava in žlezasta rastlina ima precej okrogle pritlične liste, ki so do deset centimetrov široki in neenakomerno nazobčani. Dolgopecljati kimajoči cvetovi na pokončnem steblu, ki jih je od 3 do 12 in prijetno dišijo, imajo pri dnu celorobe ali nazobčane ovršne liste. Zrasel lijast venec s petimi kratkimi roglji je dvakrat daljši od čaše. Zaradi rožnato rdeče barve njenih cvetov je drugo ime za kortuzovko tudi rdeči zvonček, pri čemer je botanik dr. Tone Wraber opozoril na podobnost s sobno primulo, saj se tako kot pri njej nad rožico velikih mehkih listov dvigajo betve s kobulastim socvetjem. Plodovi so pokončni, glavica pa je skoraj valjasta.

Ime je dobila po italijanskem botaniku

To našo redko rastlinsko vrsto najpogosteje najdemo v subalpinskem pasu na nadmorski višini od 1100 do 2000 metrov, predvsem med visokimi steblikami in v zelenem jelševju. Njena rastišča so vlažen skalni grušč, senčne soteske in povirni kraji na bazičnih in nevtralnih tleh. Cveti v maju in v višjih legah tudi v juniju, v času, ko cvetijo tudi: kamniška murka, navadna pogačica, Wulfenov jeglič, alpska mastnica, alpski kosmatinec, alpska zlatica, alpski zvonček, navadna majnica, spomladanski svišč idr. In v začetku junija smo to ljubko predstavnico slovenske cvetane s pomočjo ljubiteljskega botanika mag. Franca Verovnika, dr. med. občudovali v vlažnem grmovju na vzhodnem pobočju Uršlje gore približno 1500 metrov nad morjem.

Kortuzovka, ki spada v družino jegličevk, je ime dobila po italijanskem botaniku iz 16. stoletja J. A. Cortusiju, medtem ko pridevek njene edine evropske vrste spominja na italijanskega zdravnika iz Siene P. A. Mattiolija. Ta je v letih 1541 – 1553 deloval v Gorici in v tem času prvi raziskoval rastline nekaterih območij današnje Slovenije, zlasti goriške in tržaške okolice, Hrušice in Nanosa. V svojem znamenitem delu o zdravilnih rastlinah (1544), v katerem je dopolnil dognanja grškega zdravnika iz Male Azije Dioskorida (1. stoletje našega štetja), je z besedo in sliko prvi predstavil nekaj dotlej še neznanih rastlin iz naših krajev (kranjsko lilijo in kranjski volčič).

Za komentiranje se prijavite