Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Sirska svilnica

Karin Bejo, univ. dipl. inž. agr.

Oblika plodov te trajnice spominja na glavo obrnjene papige, od koder izvira tudi poljudno ime papagajka. Med drugo svetovno vojno so v ZDA zbirali svilnate dlake iz plodov in jih uporabljali za izdelavo podlog pilotskih oblek, saj so izredno lahke in dober izolator.

Po plodu je dobila ime papagajka
Po plodu je dobila ime papagajka
Sirska svilnica v družbi potonike
Sirska svilnica v družbi potonike

Sirska svilnica (Asclepias syriaca L.) je trajnica, ki zraste 1 – 2 m visoko. V tleh se nahajajo odebeljene korenike, iz katerih izraščajo votla nadzemna stebla, poraščena z drobnimi dlačicami. Listi so veliki približno 20 cm in so nameščeni nasprotno. So jajčasto podolgovati, celorobi, pri vrhu priostreni ter s kratkimi peclji. Spodnja stran listov je svetlejša in ločnato dlakasta. 

Cvetovi so zvezdasti, bledo rožnati do škrlatno rdeči, z nazaj zavihanimi petimi venčnimi listi. Združeni so v lepa in bogata kobulasta socvetja, ki močno in prijetno dišijo ter cvetijo od junija do avgusta. Zaradi opojnih vonjav privabijo tudi marsikatero žuželko, ki popestri dogajanje na vrtu. Zgodaj jeseni dozorevajo do 8 cm dolgi svetlo zeleni in pozneje srebrno sivi ovalni, mehurjasto napihnjeni plodovi, preraščeni z bodičastimi bradavicami. V vsakem plodu so številna semena, ki jih ovijajo zelo tenke svilnate dlake.

Užitna, dobro kuhana

V vseh delih rastline je veliko mlečka. V prehrani, kot kuhano zelenjavo, so jo prvi uporabljali severnoameriški Indijanci. Uporabni so mladi, do 18 cm visoki poganjki, ki pa jih zaradi mlečka moramo kuhati vsaj 40 minut in 2-krat menjati vodo. Podzemni deli vsebujejo mleček s strupenimi glikozidi, ki pa se ne nahajajo v mlečku nadzemnih delov.

Semena sirske svilnice dobro kalijo, da rastlina lahko uide iz vrtov v naravo. Ponekod se že nahaja na seznamih invazivnih tujerodnih vrst. Najbolj pogosta je na poplavnih območjih in ob strugah rek, v vrbiščih. V naravnih rastiščih pa ponekod izginja zaradi večjih gradbenih posegov in onesnaženja tal.

Nega in oskrba

  • Rastlina najbolje uspeva na prisojnih legah ter na peščenih, dobro odcednih in plodnih tleh. Ker v naravi uspeva na poplavnih območjih blizu rek, bo zagotovo uspevala tudi na občasno vlažnem rastišču domačega vrta.
  • V vrtu jo posadimo v bližini poti ali terase, da bomo lahko uživali v prijetni aromi vonja. Ne pozabimo je posaditi v ozadje nasada, saj je precej visoka. V širino bo zrasla približno do 80 cm.
  • Dobro uspeva tako na kislih kot bazičnih tleh.
  • Za vrt je zanimiva tudi, ker je ne napadajo resnejši škodljivci ali bolezni.
  • Podsadimo jo z nižjimi trajnicami, saj je zaradi njene višine del nad tlemi videti gol.
  • Na enem mestu lahko lepo uspeva dobro desetletje.

Za komentiranje se prijavite