Sirska svilnica

Sirska svilnica (Asclepias syriaca L.) je trajnica, ki zraste 1 – 2 m visoko. V tleh se nahajajo odebeljene korenike, iz katerih izraščajo votla nadzemna stebla, poraščena z drobnimi dlačicami. Listi so veliki približno 20 cm in so nameščeni nasprotno. So jajčasto podolgovati, celorobi, pri vrhu priostreni ter s kratkimi peclji. Spodnja stran listov je svetlejša in ločnato dlakasta. 

Cvetovi so zvezdasti, bledo rožnati do škrlatno rdeči, z nazaj zavihanimi petimi venčnimi listi. Združeni so v lepa in bogata kobulasta socvetja, ki močno in prijetno dišijo ter cvetijo od junija do avgusta. Zaradi opojnih vonjav privabijo tudi marsikatero žuželko, ki popestri dogajanje na vrtu. Zgodaj jeseni dozorevajo do 8 cm dolgi svetlo zeleni in pozneje srebrno sivi ovalni, mehurjasto napihnjeni plodovi, preraščeni z bodičastimi bradavicami. V vsakem plodu so številna semena, ki jih ovijajo zelo tenke svilnate dlake.

V vseh delih rastline je veliko mlečka. V prehrani, kot kuhano zelenjavo, so jo prvi uporabljali severnoameriški Indijanci. Uporabni so mladi, do 18 cm visoki poganjki, ki pa jih zaradi mlečka moramo kuhati vsaj 40 minut in 2-krat menjati vodo. Podzemni deli vsebujejo mleček s strupenimi glikozidi, ki pa se ne nahajajo v mlečku nadzemnih delov.

Semena sirske svilnice dobro kalijo, da rastlina lahko uide iz vrtov v naravo. Ponekod se že nahaja na seznamih invazivnih tujerodnih vrst. Najbolj pogosta je na poplavnih območjih in ob strugah rek, v vrbiščih. V naravnih rastiščih pa ponekod izginja zaradi večjih gradbenih posegov in onesnaženja tal.