Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Ni vsak brin za gin!

Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Brinjevec ali gin? Kakor kdo! Vprašajte tete, ki jih poščipa v trebuhu. Odgovorijo: »Brinjevček!« Vprašajte mestne gospice. Odgovorijo: »Gin tonik«. Pa dijake na petkovih pocestnih pijankah in študentke, ki želijo hitri učinek. Odgovorijo: »Gin!«

Pravi brinjevec je žganje iz brinovih jagod in iz ničesar drugega. Zrele brinove jagode so pod zobmi in plaščem trpkosti sladkaste in tega sladkorja je dovolj, da »namočene« jagode fermentirajo in tako nastane alkohol, ki ga žganjekuhi destilirajo v žganje. Brinjevec se tradicionalno kuha v zahodni tretjini Slovenije, in sicer je za liter brinjevca treba nabrati vsaj osem kilogramov brinovih jagod. Brinjevec ne more biti poceni.

Sestavine

Z ginom je drugače.  Gin je lahko skrajno cenen anonimen alkohol, ki je samo odišavljen z brinovo aromo. Lahko je pa drago žganje iz žganjarn z imenom, ki delajo veliko ropota  okoli sestavin njihove pijače. V osnovi je pa vodka (žitno žganje), aromatizirana z zelišči in žlico brinovih jagod  na liter napoja.

Če že kdo misli, da mora piti gin, si ga lahko načara doma. To ni velika umetnost in se najde dovolj receptov za to. Moja naloga  pa je, da vas opozorim, da ni vsak brin primeren za gin.

Edini pravi brin za brinjevec, gin in začimbo je naš navadni brin (Juniperus communis). Raztreseno raste povsod v Sloveniji. Najpogostejši je na opuščenih pašnikih.


Jagode vseh brinov, ki ne bodejo, pustimo pri miru, ker niso užitne.

V Sredozemlju raste rdečeplodni brin (Juniperus oxycedrus), ki ima strupene jagode.

Eden je pravi

Po ginu je najbolj znana Anglija. Tam gori na severu imajo v naravi precej manj drevesnih in grmovnih vrst kot jih uspeva pri nas, toda navadni brin nam je skupen. Brinove jagode za gin rastejo tudi v Sloveniji, in sicer na navadnem brinu (Juniperus communis).

Navadni brin je hudo bodeč grm. Kakorkoli se mu približujemo, vedno nas pričaka z naperjenimi iglicami. V Sloveniji ga povezujemo s Krasom, toda domač je po vsej Sloveniji in le redno množičen. Najbolj zanesljivo se pojavlja na opuščenih pašnikih, ki jih počasi zarašča grmovje. Dokler je dovolj svetlobe, je brin grm,  ko mu je začne zmanjkovati in se mora  stegniti kvišku, postane drevo. A nikoli ni prav visoko in košato. V gozdu ne more preživeti, ker je lačen močne, neposredne svetlobe.

Brin je posebnost med iglavci, ker nima storžev, temveč jagode. Za botanika so brinove jagode omeseneli storžki, a o tej temi ne kaže cepiti dlak. Ko so zrele, in zrele so v drugem letu, so brinove jagode temno modre. Prekriva jih poprh, tako kot zrele slive in črni trn. Če nabiramo modre brinove jagode v naravi z močno trnastih grmov, je to tisto pravo. To so jagode za začimbe  in jagode za brinjevec in gin.

Pozor: v primorju raste vrsta drevesastega brina, ki ima rjave jagode. Stran od njih! Prav tako niso primerne za uživanje jagode z okrasnih brinov, če izjemoma ne gre za sorte navadnega brina. A tudi tu velja: če so modre in če grm grdo bode, so jagode prave.

Ne zrastejo pa jagode na vsakem brinu. Brinove rastline so namreč ločene po spolih. Moški brini spomladi prašijo in nato počivajo; ženski brini rojevajo jagode.

Če imamo navadni brin na vrtu, vedimo, da je težko najti bolj skromno in trpežno rastlino za sonce in sušo. Dokler ima sonce, je z vsem zadovoljen. Ni lačen gnoja in ko je enkrat vrasel, tudi ne potrebuje poletnega zalivanja.  A pozor: če želite obirati jagode, se na lastne oči prepričajte, da gre pri sadiki za žensko rastlino navadnega brina. Od  samcev ni topogledno nič!

Ali veste?

Sadjarje začetnike vedno razburi hruševa rja, ki se pojavi v začetku poletja na listih hrušk. Kjer je na zgornji strani lista rdeča lisa, je spodaj skrajno nenavadna nabuhlina. Bolezen navadno nima hujših posledic za hruško.

Kjer se pojavlja hruševa rja, mora biti v bližini brin. Pa ne navadni, temveč smrdljivi brin ali njegovi križanci. Na sliki je poganjek najbolj pogoste sorte smrdljivega brina Juniperus sabina 'Tamariscifolia'. V bližini sadovnjakov teh brinov ne sadimo.

Izdelki

Plantella Specialno gnojilo za iglavce

Mineralno specialno gnojilo za zdravo rast in lepše ter odpornejše iglavce.
Za komentiranje se prijavite