Sajenje in podlaga
Tako kot vse sadne vrste tudi
hruške potrebujejo veliko sonca za pridelavo kakovostnih plodov in zmanjšanje
možnosti pojava bolezni. Lega mora biti zračna, ker tako zmanjšamo možnost
okužbe z boleznijo. Najboljša so dobro odcedna tla, a izrazito peščena niso
primerna za sorte na podlagi kutina. Hruška dobro prenaša vlažna in hladna tla,
celo bolj kot jablane.
Tako kot pri drugih sadnih vrstah, je pri samem sajenju
zelo pomembno, da zagotovimo dovolj hranil. Pri sajenju uporabljamo organsko
gnojilo Plantella Organik. Ker gre za obilico plodov, je pomembno jesensko
založno gnojenje s Plantella Specialnim sadjarskim gnojilom, ki vsebuje veliko fosforja in
kalija. Vsako pomlad opravimo gnojenje z organskim gnojilom Plantella Organik
ter tako zagotovimo hranila za začetno rast in pravilen razvoj med celim
vegetacijskim obdobjem.
Velikost sadnega drevesa je v
glavnem odvisna od podlage, na katero je cepljena žlahtna sorta. Uporabimo
lahko visoko podlago - sejanec, za katerega velja isto kot za jablanovega, gre
namreč za zelo veliko in visoko drevo. Takšna drevesa uporabljamo za travniške
nasade ali za velik prostor ob hiši. Dalo bo odlično senco in živelo tudi 100
let in več v dobrih pogojih. A takšno drevo pride v rodnost po 10 – 15 letih. Poleg
tega so sejanci občutljivi na krvavo uš, nematode, hrušev ožig in virusne
okužbe.
Zato se veliko bolj uporablja šibka podlaga kutina M-A. Za primerjavo:
je nekoliko močnejše rasti kot M-9 pri jablani. Drevesa zrastejo v višino
približno 3 m, razdalje sajenja med drevesi pa 1 do 2 m. Je pa nekoliko
občutljiva na kisla tla ter klorozo in dokaj hitro občuti sušo v peščenih tleh.
Poleg tega lahko pride do inkompatibilnosti, zato se uporabljata posredovalni
sorti 'Hardijeva' in 'Pastorjevka'. V toplejših krajih pride v poštev še kutina
M-C, ki je precej občutljiva za zimsko pozebo, zato se pri nas le redko
uporablja. Za domačo uporabo gojimo sorte, cepljene na kutino, saj bodo nižja
drevesa, ki jih s pravilno oskrbo gojimo tudi 30 let. Azijska hruška ali nashi
je cepljena na azijske vrste podlag. V zadnjih letih pa so na voljo celo
križanci z drugimi azijskimi vrstami (Pyrus
bretschneideri).