Zaprti cvetovi s semeni
Četrt stoletja pozneje, ko je že dolgo deloval v Celovcu, jo
je spet odkril in kot navaja botanik dr. Tone Wraber, je barona Karla Zoisa v
Ljubljani poprosil, naj mu pošlje še nekaj živih rastlin. Nato jo je proučil in
leta 1789 poimenoval za gomoljasto zvezdico, saj je med zvezdicami to edina
vrsta, ki ima v tleh gomoljčke. Toda leta 1957 je graški amaterski botanik Hans
Schaeftlein pri njej odkril tudi cvetove, ki se ne odprejo, semena pa se v njih
vseeno razvijejo, kar je značilno za vzhodnoazijski rod Pseudostellaria. Z njim se ujema še po zunanjem videzu, koreninskih
gomoljčkih in srčasto oblikovanih venčnih listih. Zato jo je Schaeftlein iz
rodu zvezdic prenesel v rod gomoljčic, v katerem jo je kot edino vrsto, ki
uspeva v Evropi, krstil za evropsko gomoljčico (Pseudostellaria europaea).
Pogoji rasti
Raste na vlažnih in svetlih tleh v hrastovih in gabrovih
gozdovih, kjer njeni suličasti listi tvorijo manjše ali večje zelene preproge,
visoke do 20 centimetrov. Opazujemo jo lahko od marca do konca maja, nakar jo
pri življenju ohranjajo le podzemni deli in semena. V drugi polovici aprila se
iz popkov razvijejo številni beli cvetovi v obliki zvezdic. Tako je bilo tudi
ob našem obisku na rastišču za Tivolskim gradom, ki se je ohranilo do danes in
je posebej zavarovano, kar pomeni, da se v tem gozdu lahko gospodari le v
sušnem obdobju in izven časa njenega razvoja.
Evropska gomoljčica je razširjena na vzhodnem in južnem
obrobju Alp, od graške, čez celovško in ljubljansko kotlino do Gorice.
Najjužnejša nahajališča so v okolici Karlovca, najzahodnejša pa na južnem
vznožju Monte Rose v Lombardiji. V Sloveniji jo najdemo še na Gorenjskem, ob
reki Krki, v Krakovskem gozdu, v okolici Maribora, Celja in Ptuja. Njeno
klasično nahajališče za Tivolskim gradom sodi od leta 1984 v Krajinski park
Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki se razteza na severozahodnem obrobju
Ljubljane. Za to območje je značilna močvirska in barjanska flora, samonikla
gozdna vegetacija in tesna povezanost z mestnim parkom. Evropska gomoljčica in
njeno klasično nahajališče sta slovenski naravni spomenik.