Plod vinske trte ni
grozd ali grozdje, ampak posamezna jagoda, ki se jo s stališča kakovosti
opredeljuje kot individualno biokemijsko »tovarno«. Procesi oblikovanja in
zorenja posamezne jagode potekajo ločeno in neodvisno od ostalih jagod na istem
grozdu.
Opredelitev kakovosti grozdja se razlikuje od vinogradnika
do vinogradnika oziroma vinarja, a hkrati se ne sme spregledati niti želja in zahtev
potrošnika. Pri resni pridelavi grozdja je potrebno ločevati vsaj kemijsko in
ekonomsko kakovost. Kemijsko kakovost grozdja se opisuje z vsebnostjo vode,
skupnih in posameznih sladkorjev (fruktoza, glukoza), kislin (vinska,
jabolčna), fenolov in aromatičnih (terpeni) spojin ter pH. Poleg kemijske
kakovosti sta za vinogradnika in vinarja pomembni tudi masa in zdravstveno
stanje posamezne jagode in celotnega grozda.
Tehnološka
zrelost grozdja sorte 'Rebula' za pridelavo vrhunskega vina.
Vinsko grozdje
Zrelost jagod vinskega grozdja se določa z merjenjem
vsebnosti skupnih sladkorjev, kislin pa tudi pH dva tedna po začetku zorenja pa
vse do trgatve, ko se opazuje tudi zdravstveno stanje jagod. Med zorenjem se običajno
veča vsebnost sladkorjev, pH in mase posamezne jagode ter zmanjša vsebnost kislin.
Ko se bliža tehnološka zrelost vinskega grozdja je dobro, da vinogradnik
preveri tudi zrelost pečk, saj zelene pečke kažejo na nezrelost, kar v vinu poveča
vsebnost nezrelih taninov, ki dajejo nezaželen trpek in grenek okus. A hkrati je
treba opozoriti, da prezrela jagoda izgublja na masi ter vsebnosti fenolnih
spojin, na primer antocianov pri rdečih sortah, ki so ključni za rdečo barvo
vina.
Namizno grozdje
Ocena kakovosti namiznega grozdja pa je nekoliko drugačna,
saj prvenstveno temelji na spremljanju mase, enakomerne obarvanosti, oblike in
zdravstvenega stanja jagode, šele nato na kemijski sestavi. Užitna zrelost
namiznega grozdja se za večino sort smatra, ko je vsebnost skupnih sladkorjev
vsaj 16 °Brix ali razmerje med vsebnostjo skupnih sladkorjev in kislin 20:1
(g/l). Vinsko grozdje se trga v t.i.. tehnološki zrelosti, pri kateri je
kemijska sestava jagode taka, da omogoča pridelavo želenega stila vina. Merjenje
vsebnosti skupnih sladkorjev je zelo enostavno s t.i. ročnim refraktometrom, na
katerega se kane kapljico grozdnega soka in odčita vsebnost. Merjenje vsebnosti
skupnih kislin pa že zahteva nekaj več znanja in izkušenj. Le s sprotno in
dosledno kontrolo kakovosti si lahko nadejamo trajnostne pridelave vinskega in
namiznega grozdja, ki bo v celoti zadostila zahtevam potrošnika.