Maline poleti

Maline so zaradi svojega aromatičnega okusa in prepoznavnih rdečih sadežev priljubljena vrsta jagodičja na naših vrtovih. Malinjak (Rubus idaeus) je ena od številnih rastlin v družini rožnic (Rosaceae), ki tvori užitne birne plodove - maline. Je trajnica z olesenelim steblom, zaradi nezahtevnosti in preprostega gojenja pa jo pogosto sadimo na vrtovih ali plantažah.

Cvetijo maja in junija, plodove pa lahko obiramo od junija do jeseni. Vsebujejo velik delež sladkorjev, zato so priljubljeni za predelavo v marmelade, sokove, kompote, želeje, sadno vino ali pa za uživanje presnih in suhih plodov. Malinjak je pomemben za pašo čebel in čmrljev, saj tvori veliko peloda in daje izvrsten med.

Poleg sladko-kislega okusa plodov so maline dober vir vitaminov C, B2 in B3. V ljudskem zdravilstvu veljajo za sredstvo proti kožnim boleznim, vnetjem, driski, za zbijanje vročine. Liste nabiramo spomladi, dokler rastlina ne začne cveteti, saj kasneje zaradi višje vsebnosti čreslovin postanejo trpkega okusa.

Pogoji in sorte

Malina je dokaj neobčutljiva rastlina, ki najbolj rodi na sončnih in zavetrnih legah, uspeva pa tudi v polsenci. Potrebuje globoka, bogata, nekoliko kisla, humozna tla in razmeroma veliko vlage.

Izberemo sorto malin, ki bo najbolj ustreza našim željam in potrebam. Na trgu obstaja več kot 200 sort malin, ki se razlikujejo v barvi, okusu plodov, prisotnosti trnov in času zorenja: nekatere sorte zorijo enkrat, druge dvakrat letno.

Rez malinjaka

Rez enkrat rodnih malin

Maline, ki rodijo enkrat letno, septembra in oktobra začnejo razvijati cvetne brste na enoletnih poganjkih. Iz njih se spomladi prihodnje leto razvijejo cvetovi in plodovi. Iztrošene in odvečne mlade poganjke odstranimo tik nad tlemi takoj po končanem obiranju sadežev. Preostale rozge pritrdimo na ogrodje in razredčimo tako, da na približno 10 cm stebla pustimo po en močnejši poganjek. Naslednjo pomlad enoletne poganjke skrajšamo, po obiranju sadežev pa rez ponovimo. Najbolj znane rdečeplodne sorte malinjakov, ki plodijo enkrat letno so 'Willamette', 'Meeker', 'Tulameen', 'Glen Ample'.

Rez dvakrat rodnih malin

Dvakrat rodnim malinam pa se začnejo cvetni brsti razvijati že v začetku poletja in rodijo še isto jesen. Po koncu zorenja (običajno po prvi slani) se vrh posuši, zato ga prirežemo. Naslednjo pomlad se na odrezanem poganjku razvijejo plodovi (drugi pridelek), ki zorijo hkrati s pridelkom enkrat rodnih sort. Poleti jim privezujemo veje na oporo, jeseni pa pobiramo plodove. Dvakrat rodne maline lahko gojimo tudi v enoletnem pridelovalnem ciklu, v katerem maline po poletnem pobiranju porežemo do tal. Znani jesenski sorti sta 'Autumn Bliss' in 'Zefa 3 Herbsternte'. Tudi večina rumenoplodnih malin, je dvakrat rodnih. 'Golden Queen', 'Goldtraube', 'Golden Bliss' so nastale z mutacijami vrst in so nekoliko bolj občutljive na ostre zime, zato jim je treba jeseni korenine zaščititi s kompostom.

Malinam je podobnih več vrst iz istega rodu. V Severni Ameriki gojijo rdeče in rumene maline, ki izvirajo iz vrste Rubus strigosa in črne maline iz vrste R. occidentalis. R. deliciosus ima velike, okusne plodove. Črne maline rastejo v višino in jih obrezujemo podobno kot robide. Imajo majhne plodove, ki rastejo v šopih. Med sortami imamo 'Bristol' in 'Black Jewel'. Križance med malinami in robidami, ki se imenujejo tayberry obrezujemo enako kot enkrat rodne maline.

Intenzivni nasad malin v plastičnem tunelu in na prostem.

Oskrba malin

Maline lahko posadimo, glede na obliko vrta in sorto rastline. Na majhnih vrtovih maline privežemo ob oporo v obliki kola, ob katerega privežemo do 5 olesenelih poganjkov enega grma. Na večjih vrtovih maline sadimo v vrsto ob žičnato ali leseno oporo, v žive meje ali špalirje. Žico ali lesene palice napeljemo na več višinah: na primer na 70, 100, 130 cm.

Maline gnojimo z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje; gnojimo jih prvič spomladi ob brstenju, nato ob cvetenju in še v poletnem času.

Poletne težave

Čeprav malinjaki veljajo za odporno vrsto sadja, jim lahko škodijo virusne okužbe: listi postanejo rumeno lisasti, zaradi česar rastline manj obrodijo. Rešimo se jih le z menjavo rastlin in presajanjem. Rumenenje listov je odziv na bazična tla, saj imajo raje nekoliko kislo zemljo. Najpogostejša škodljivca malinarja in jagodovega cvetožerja nadziramo z odstranjevanjem bolnih delov rastline ali biološkimi zaščitnimi sredstvi. Spomladi, tik pred začetkom cvetenja nastavimo Bio Plantella Bele lepljive plošče, na katere lovimo škodljivca. Grozijo jim mnoge glivične okužbe, zato tudi pri njih, tako kot pri sadnem drevju, opravimo zimsko in jesensko škropljenje z bakrovim pripravkom Bio Plantella Cuprovin 50. V poletnem času velik problem predstavljajo plesni in rje, zato jih preventivno tedensko škropimo z naravnim sredstvom Bio Plantella Natur.

Cvet malin

Črna malina bogato rodi v šopih več plodov skupaj

Nasvet

Za zdravo rast in razvoj rastlin ter vitaminsko bogat pridelek redno gnojimo s 100 % organskim gnojilom v obliki granul Bio Plantella Nutrivitom za jagode in jagodičevje, saj z dodanim fosforjem, fulvinskimi in huminskimi kislinami dosežemo bogat pridelek okusnih plodov.