Poleti sadimo zelenjavo za jesen in zimo

Junija in julija je idealen čas, da prazna mesta na zelenjavnih gredah zapolnimo z novimi vrtninami, ki jih bomo pospravljali v poznem poletju, jeseni ali celo pozimi.

V nadaljevanju preberite, katere se nam najbolj splača izbrati?

Poleti se začnejo vrtne gredice prazniti. Z njih pospravljamo prezimne in zgodnje spomladanske posevke:

česen,
prezimne sorte solatnic (motovilec, zimski portulak, glavnato solato, radiče tipa solatnik),
spomladanske solatnice (berivko, glavnato krhko in mehko listno solato),
zgodnje kapusnice (zgodnje zelje, cvetačo, kolerabice, mesečne redkvice),
med stročnicami grah in fižol – tako za zrnje kot stročje.

Poletna solata

Kaj lahko sadimo in sejemo na prazne gredice poleti?

Ob koncu junija, v začetku julija najprej pomislimo, da nas bodo ti pridelki obogatili konec poletja in v začetku jeseni. Zato je pametno izbrati vrste in sorte, ki so primerne za poletni in zgodnje jesenski termin. V tem času velja računati na visoke temperature in na slabšo zalogo vode v tleh, zagotovo bo setveno - sadilni sloj prej presuh kot prevlažen.

Poleti v vrt sadimo: zelje, glavnati ohrovt, listni in brstični ohrovt, cvetačo, brokoli, nizke fižol, korenček, radič (solatnik, glavnati), endivijo, špinačo in redkvico. S klikom na sliko si poglejte, kako posadimo in negujemo posamezno vrtnino.

Poleti posegamo po takšnih zelenjadnicah in sortah, ki dobro reagirajo na sušo in visoke temperature in se prilagajajo. Izkušeni pridelovalci zelenjave znajo takšne razmere izkoriščati sebi v prid, zato v tem času večinoma za nove zasnove posevkov sadimo kakovostno vzgojene sadike, le redke posevke sejemo direktno na grede.

Bolje je prej v kontroliranih pogojih rastlinjaka (temperatura, vlaga in svetloba) vzgojiti sadiko, ki bo v koreninski grudi imela dobro razvit koreninski sistem ter seveda hkrati s tem v nadzemnem delu optimalno količino zelene listne mase. Le takšne sadike bodo poleti hitro in dobro rasle.

Brez solate v vrtu ne gre:

Ker težko živimo brez solate, izbiramo med poletnimi sortami glavnatih solat, ki pogosto delajo čvrste in bogato polne listne rozete (tip gentila) ali oblikujejo klasično glavo solate.

Slovenci dobro poznamo sorto 'Ljubljanska ledenka' ali njeno posodobljeno varianto 'Leda', ki sta poznani po prilagojenosti na poletne razmere, ko druga med njima kasneje uhaja v cvet kot prva.

Pogosta težava poletnih šokov je pri solatah prehitro uhajanje v cvet, ki pa so mu sorte za poletni termin prilagojene bolje, zato sadimo le take, za katere nam zagotavljajo, da so primerne za kakovostno pridelavo in spravilo v poletju.

Kolobar v vrtu: kapusnice sledijo krompirju, česnu pa fižol

Poleg solatnic v poletju zapolnjujemo tudi grede po spravilu zgodnjega krompirja. Tega po navadi sadimo na poljine v vrtu, kjer smo izvedli za krompir potrebno osnovno gnojenje (kompost, hlevski gnoj,…), zato se po krompirju najpogosteje pridelujejo kapusnice (zelje, glavnati ohrovt, listni in brstični ohrovt, cvetačo in tudi brokoli).

Če nam uspe zgodnji krompir pospraviti vsaj do konca maja ali kakšen teden kasneje v juniju, nam do konca pridelovalne sezone – pozne jeseni, ostaja še vsaj 4 - 5 mesecev časa. To je več kot dovolj za pridelavo omenjenih kapusnic, tudi če potrebujejo za razvoj glav, brstov, rož ali listov 120 - 140 dni, se nam pridelava mora iziti.

Po spravilu česna in kaj kmalu tudi čebule pa nastopi prazen prostor za ponovne setve stročnic, predvsem nizkega fižola. Izbirajte raje med sortami za stročje in ne za zrnje, da boste v poznem poletju še ujeli ustrezen in kakovosten pridelek strokov.

Zelenjavni vrt je potrebno redno gnojiti

Če bodo tla poleti suha, priporočam pred setvijo semen setvene jarke ali jamice prej z nežnim zalivanjem navlažiti, šele nato posejati semena, ter nežno zagrniti s preostalo zemljo. V takšnem primeru dodatno zalivanje že zagrnjenih semen ni potrebno, ker pri tem pogosto s preobilnim zalivanjem naredimo na tleh skorjo, ki pa je nežni kalčki niso sposobni predreti. Če po tako opravljeni setvi tla prekrijemo s kopreno, pa bo preprečeno zaskorjevanje tudi pa morebitnih poletnih padavinah (nalivih dežja).

Za sajenje prej vzgojenih sadik s koreninsko grudo so primerne sadike rdeče pese ali tudi še zelja, ki pa naj bo s krajšo rastno dobo, nekje do tvorbe primernih glav največ 60 do 65 dni, kar je dobra dva meseca. Za oskrbo pozno jeseni in pozimi lahko posadimo še sadike kodrolistnega ohrovta kot popularne zimske kapusnice.

Pred zasnovo novih posevkov je potrebno pognojiti, saj vrtnine potrebujejo hrano za obilen pridelek. Uporabite organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit Univerzal, ki je v obliki granul, kar enostavno potrosite po površini. Priporočam, da granule zakopljete v tla, saj tako spodbudite takojšnje delovanje, gnojilo hitreje pride v območje korenin in izgube hranil se zmanjšajo. Gnojilo uporabite tudi za začetno gnojenje in pripravo tal poletnih posevkov v zelenjavnem vrtu.

Dodajte gnojilo v predpisanih odmerkih za hiter in dober začetek poletne rasti. Ne pozabite primerno namakati, dobrodošla bo koprena za neposredno prekrivanje. Pod njo ni samo topleje, ampak se bolje zadržuje talna vlaga, rastline so zaščitene pred sunkovitimi vetrovi, naleti škodljivih organizmov in preprečeno je zbijanje in zaskorjevanje tal v sejanih posevkih.