Feferonov plod zavira kalitev semen

Vpliv prisotnosti plodov feferonov vrste Capsicum annuum na kalitev in rast iz njihovih semen.

Že nekaj let so na našem domačem vrtu redno prisotni feferoni. Glede na to, kako pekoči so, ni presenetljivo, da pridelek presega količino, ki jo porabimo. Ker neporabljeni feferoni, ki ostajajo v shrambi, nikoli niso vzkalili, sem se začela spraševati, zakaj je temu tako. Ena od mojih idej je bila, da je to posledica prav prisotnosti ploda, ki jih obdaja.

Znano je sicer, da je v tem delu feferonov prisotna spojina kapsaicin, zaradi katere so feferoni tudi tako pekoči [1]. Poleg tega pa so znanstveniki že odkrili, da kapsaicin zavira kalitev, tako semen feferonov [2] kot tudi semen drugih rastlin [3]. Sama sem se odločila, da v eksperimentu namesto nevarnega kapsaicina uporabim kar posušene plodove feferonov v prahu brez semen. Vprašanje, ki sem si ga postavila, je bilo: Kako na kalitev in rast semen vrste Capsicum annuum vpliva dodatek različnih koncentracij posušenih plodov C. annuumv prahu.

Najprej sem iz cca. 100 svežih feferonov pripravila prah. To sem naredila tako, da sem v feferone z nožem zarezala po dolžini, jih razprla, jim odstranila semena in jih razprte položila na pekač, prekrit s papirjem za peko. Previdnost pri tem ni odveč. Priporočljiva je uporaba rokavic za enkratno uporabo, izogibanje stiku s kožo in očmi ter dobro prezračevanje prostora. Pekač sem nato za cca. 8 ur postavila v pečico na 40°C. Popolnoma suhe feferone sem zmlela v prah s kavnim mlinčkom.

Nato sem pripravila različne koncentracije mešanic zemlje in feferonov v prahu. Za to sem uporabila 600 g Bio Plantella Start zemlje za sadike, 39 g feferonov v prahu, tehtnico in veliko skledo. Glede na željeno koncentracijo (0% - kontrola, 1%, 3%, 5%, 10% in 20%) sem preračunala, kakšen mora biti delež zemlje in feferonov v prahu, če uporabim 100 g mešanice. Za vse koncentracije sem oboje natančno stehtala in dobro zmešala v skledi. Sledilo je sajenje, kjer sem mešanice najprej enakomerno porazdelila v 30 lukenj na gojitvenih platojih in na vsakega izmed njih položila 4 naključno izbrana semena C. annuum. Z zobotrebcem sem jih nežno potisnila pod zemljo. Naslednjih 6 tednov sem jih opazovala vsak dan in zapisovala število vzkaljenih semen. Zalivala sem jih po potrebi. Po šestih tednih sem sadike previdno izvlekla iz zemlje in z ravnilom izmerila dolžino glavne korenine in stebla. Podatke sem nato analizirala s programom Excel.