Ko se
včasih sprehodimo po našem vrtičku, lahko ob pozornem opazovanju vidimo, da je kaka
rastlina poškodovana, preluknjana, obgrižena ali ima na listih plesnive madeže.
V članku boste spoznali, kako lahko tudi vrtnar začetnik prepozna, kaj se
dogaja z rastlino in s čim lahko prepreči hujše poškodbe ali propad vrtnine.
Če želimo, da je rastlina zdrava in krepka, najprej poskrbimo,
da jo posadimo tja, kjer ji najbolj odgovarja. To pomeni, da večino vrtnin
sadimo na sončno in zavetno lego, v prepustna humusna tla. V preteklih
prispevkih smo že pisali o tem, da je potrebno kolobariti in vrtnine saditi v
mešanih posevkih z drugimi vrtninami ali zelišči, ki odvračajo bolezni in
škodljivce. Pomembno je tudi ravno pravšnje gnojenje oz. dodajanje hranilnih
snovi in krepitev z naravnim vitaminskim kompleksom na osnovi vitaminov iz
skupine B, aminokislin in huminskih kislin Bio Plantella Vita. Krepke rastline
se bodo same branile, tako pred boleznimi kot napadi škodljivcev. Z Vito
vrtnine zalijemo ob sajenju in še kasneje vsakih 14 dni.
Rastline pred boleznimi varujemo tudi s pomočjo ekoloških
varovalnih sredstev na osnovi sojinega lecitina Bio Plantella Super, njivske
preslice Bio Plantella Natur in hitina Bio Plantella Chitosan. S temi sredstvi
okrepimo celične stene rastlin in glivam, povzročiteljicam bolezni, preprečimo
vstop v rastlino. Te snovi so najbolj učinkovite preventivno, ko je rastlina še
zdrava. Zato z njimi škropimo takoj, ko vrtnina požene prve prave liste.
Škropimo redno vsak teden in še dodatno po vsakem dežju, saj dež oblogo
varovalne snovi izpere.
Ob napadu škodljivcev ukrepamo takoj, ko jih opazimo.
Nekatere lahko uničimo kar ročno ali jih poberemo, druge (npr. uši…) pa
poškropimo s pripravki na osnovi naravnega piretrina, ki so dovoljeni v
ekološkem vrtnarjenju.
Na to, da se je na naših vrtninah naselila glivična bolezen,
nas opozorijo predvsem znaki na listih. Najprej bomo opazili madeže različnih
oblik. Navadno lahko bolj zanesljivo prepoznamo bolezen šele, ko list obrnemo
in se prepričamo, kakšni so znaki na spodnji strani.
1. Znak: Na zgornji strani lista so madeži, ki so videti
kot rumena ali bledo zelena razbarvanja, med katerimi so včasih porjavela
odmrla mesta
A) Če je na
spodnji strani list posut s pepelnato sivimi trosi, lahko gre za prave plesni,
med katerimi so najpogostejše: solatna plesen, paradižnikova plesen, čebulna
plesen, kumarna plesen…
B) Ko najdemo
na spodnji strani rjavkaste trose v obliki izboklin, gre za rje. Rje na
vrtninah najdemo največkrat na fižolu ali čebulnicah.
2. Znak: Na zgornji strani lista so belkasti madeži, ki
jih s prstom lahko odstranimo. Listi so lahko tudi popolnoma
beli, kar je tipično za pepelasto plesen, ki se največkrat pojavi na grahu,
kumarah ali bučkah.
3. Znak: na listih opazimo okrogle ali nepravilno
oblikovane pege, ki so sive ali rjave barve, včasih so tudi ugreznjene.
Verjetno so pegavosti.
4. Znak: Listi so preluknjani ali obgriženi ob robovih: V tem
primeru pomislimo na napad škodljivcev. Če so to kapusnice ali križnice (zelje,
brokoli, redkvico…), so bili na delu
hroščki bolhači. Če so druge vrtnine, pomislimo na napad gosenic ali polžev.
Gosenice ali polži preluknjajo ali obgrizejo tudi plodove.
5. Znak: Listi se zvijajo in kodrajo: Skoraj
gotovo so povzročitelji uši, ki sesajo rastlinske sokove in izločajo sladko
tekočino ali medeno roso. Tako v vrt privabijo mravlje, ki se s tem sladkajo.
Če torej zagledamo mravlje, najprej pomislimo na to, da imamo na vrtu uši in se
lotimo zatiranja teh škodljivcev, mravlje pa se bodo kasneje odselile same.