Bi imeli sredozemke v svojem vrtu? - Klub Gaia

Bi imeli sredozemke v svojem vrtu?

Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Ta večna privlačnost Mediterana! Zime brez mraza, pomladi v čarobnem razcvetu in dišeča poletja brez kraja… Vsaj delček tega sveta si želijo ljudje  prenesti na svoj vrt v obliki sredozemskih rastlin.

Navajeni smo bili, da smo sredozemske rastlina sadili v čebre, jih imeli čez leto na dvorišču in jih pred zimo umaknili v prezimovališče.  S to »tehnologijo« so težave, saj je večinoma težko najti mesto, kjer bi lahko čebrovke dobro in brez zapletov prezimili. Pa tudi samo prenašanje rastlin sem in tja iz leta v leto ne postaja enostavnejše, saj rastline rastejo, naša hrbtenica pa se ne pomlaja. Da o večnih težavah s kaparji in drugimi »ljubitelji rastlin« v prezimovališču ne govorimo. Zato se vprašajmo drugače:  Se da sredozemske rastline saditi ven, v zemljo, na vrt? In da bodo preživele, seveda.

Gospodarjenje s sredozemkami po starem: čebri noter, čebri ven.

Poskusiti velja

Kar v začetku povejmo, da z vsako vrsto to ni mogoče in da so tudi med rastlinami iste vrste velike razlike. Da pa več rastlin kot si mislimo, to prenese. Kdo si je pred 30 leti upal saditi na vrtove fotinijo (Photinia 'Red Robin') in aravkarijo (Araucaria araucana)? Za drugo sicer dvomim, da bo komurkoli v Ljubljani obstala več kot dvajset let, žive meje iz fotinije pa kar uspevajo. Albicij (Albizia julibrissin) si včasih tudi ni nihče drznil saditi, pa ob hišah v notranjosti Slovenije kar rastejo in cvetijo.
Čokoladna albicija v Zasipu pri Bledu prezimi brez zaščite.
Čokoladna albicija v Zasipu pri Bledu prezimi brez zaščite.
Znamenita palma trpežnica v Ljubljani. Obstala je zato, ker so jo čez vsako zimo pokrili s plastično streho, kot je to postala navada s paradižnikom čez poletje.
Znamenita palma trpežnica v Ljubljani. Obstala je zato, ker so jo čez vsako zimo pokrili s plastično streho, kot je to postala navada s paradižnikom čez poletje.

Uničujoča mokrota

Največji problem zim v notranjosti Slovenije za sredozemke ni temperatura, saj je vse več zim brez pravega mraza in ker vrtnarji že tako ali tako bolj občutljive rastline raje sadijo v bližino hiš, v zavetje, kjer so rastne mikrorazmere ugodnejše. Kar na celinskih vrtovih ubija sredozemke, je zimska namočenost tal, ki se druži z večkratnim zaporednim zamrzovanjem in odtaljevanjem preveč »zalitih« rastlin. Prvo navodilo za udomačevanje teh rastlin v notranjosti dežele torej je saditi v popolnoma odcedna tla, ki so tako prepustna, da rastlina pozimi fizično ne more stati v mokroti.

Intuitivno je to ljudem dobro znano vsaj pri žajblju (Salvia officinalis), ki je polgrm z lesnatimi koreninami spodnjim delom stebel ter zgornjim delom, ki se vede kot trajnica. Žajbelj kot značilno sredozemko namreč praviloma tudi ljubiteljski vrtnarji sadijo na skalnjak. Edino pravilno! Skalnjak, ki je narejen po pravilih vrtnarske stroke, je tak, da voda z njega takoj odteče, kamen pa čez dan vsrka toplo in jo nato počasi oddaja. Skalnjak je zato sušen in topel – prav tak, kot so razmere, na katere so rastline v Mediteranu vajene.

Žajbelj in sivka

Kot za žajbelj velja enako za priljubljeno sivko (Lavandula officinalis). Nikar z njo v težko in gnojno zemljo! Saditi je je treba v čim bolj prepustna tla, najraje nad škarpo, kjer voda takoj odteče, kamen in beton pa kopičita toploto in sušita zemljo za seboj. Druga za sivke usodna napaka je obrezovanje pred zimo in premočno obrezovanje. Oboje ubija.

Poseben način priprav tal za sredozemke je gruščnata greda. Naredimo jo tako, da pol metra na globoko izkopljemo zemljo in jo nasujemo s kamnitim drobljencem in peskom. Če imamo ambicije eksperimentirati s sredozemkami, je to najboljši poligon.

Lovor in rožmarin

Dobro se spomnim vrta pri Plečnikovi hiši v Ljubljani, ko so tam še gospodarili vrtičkarji in je tam rasel dva metra visok lovor. Na prostem, brez posebna zaščite! Ob prenovi so ga uničili, kar je bila neumnost, a svet je pač tak. Neumnost zato, ker je bil tisti grm očitno trpežnejši od drugih, ki v Ljubljani takoj pozebejo. Takšne preverjeno trpežnejše rastline bi morali čuvati, jih množiti in uporabljati. Podobno velja za rožmarin, ki spretnim vrtnaricam prezimi na prostem – po pravilu na dobri mikrolokaciji. Če ga pred zimo zasujejo s suhim listjem in čez poveznejo koš, so izgledi za preživetje še večji.

Velike razlike med osebki so tudi pri figah (Ficus carica). Eni v notranjosti redno rodijo, drugim vsako zimo pozebejo. Hodite po svetu z odprtimi očmi iz si izprosite potaknjence preverjeno trpežnejših rastlin!

Za komentiranje se prijavite