Zelenjavni vrt z zastirko

Zastirka ima dosti prednosti

Zemlja, prekrita z rastlinskimi ostanki, dlje časa ostane vlažna in zračna. Manj vode izhlapi iz prekritih tal. Istočasno so tla manj izpostavljena močnemu dežju (nalivom), zato, ko se izsušijo, manj pokajo in ostanejo rahla. Tako manj zalivamo in varčujemo z vodo.

Poleti rastlinska odeja zemljo hladi, pozimi pa tla pod rastlinsko zastirko ohranjajo toploto. Hkrati ta odeja ščiti rastline pred mrazom.

Z zastirko nudimo boljše pogoje za življenje talnim mikroorganizmom in deževnikom.

Rastlinski deli predstavljajo hrano za mikroorganizme v tleh, ki proizvajajo tako potrebeno organsko maso (humus), ki je najpomembnejša sestavina tal. Tanjša ko je plast, s katero prekrivamo, hitreje se bo razgradila. Da pospešimo razgradnjo, rastline plitvo vkopljemo v tla. Ta način prekrivanja tal je zelo pomemben pri ekološkem vrtnarjenju, saj tam manj gnojimo oz. imamo manj gnojil na voljo. Tako vse, kar nam v zelenjavnem vrtu zraste in česar ne pojemo, vrnemo tlom. Dragoceno energijo sonca koristno uporabimo.

Rastlinska odeja preprečuje rast plevelom

Ker je tema, veliko plevelov ne kali (za kalitev potrebujejo svetlobo). Tisti, ki kalijo, ne morejo zrasti skozi odejo. Če pa nekaterim uspe, potem jih z lahkoto spulimo. In tako si prihranimo mukotrpno celoletno pletje. In bolečine v hrbtu.

Zastirka privlači polže

- Mulč predstavlja hrano in zatočišče polžem in miškam. Ob močnem napadu moramo odejo odstraniti.

- Pri močnem vetru se zgodi, da nam dele rastlin raznese.

- Običajno nimamo dovolj materiala za celoletno mulčenje zelenjavnega vrta.

Nekaj priporočil za zastirko

-      V glavnem prekrivamo v tankem sloju (2-3 cm), vendar tako, da je celotna površina prekrita in naj ne bo «lukenj« v odeji. Le na drobno narezano slamo lahko nanašamo v debelejšem sloju. Rastlinska plast mora biti zračna, saj ne sme gniti. Če nam začne gniti, kar bomo spoznali po vonju in plesni, jo obvezno odstranimo in damo na kompostni kup. Torej je debelina prekrivke odvisna od materiala, ki ga uporabimo, vremena (bolj ko je vlažno, tanjša naj bo plast), časa prekrivanja, tipa tal (vlažna in hladna tla, ilovnata, spomladi kasneje prekrivamo, saj se kasneje segrejejo), gostote setve in tipa rastlin.

-      Če prekrivamo že v času setve, pazimo, da je setvena vrstica neprekrita.

-      Mulč se rastlin nikakor NE sme dotikati (lahko povzroča gnitje), tudi zelo majhnih ne.

-      Rastlinski deli kot zastirka naj se ne dotikajo stebel tam rastočih rastlin, da ne prihaja do gnitja stebla. 10 cm stran od rastlin. Posebno pomembno je to, če imamo debelo zeleno odejo.

-      Za prekrivanje lahko uporabimo koristne rastline,  ki se same zelo bujno razraščajo, npr. kapucinka.

-      Če nimamo dovolj rastlinske mase za zeleno odejo, prekrivamo tla samo tistim rastlinam, ki to najbolj potrebujejo ali tistim, ki imajo dolgo rastno dobo: zelje, zelena.

-      Če imamo veliko polžev, tla okoli mladih rastlinic NE prekrivamo!

-      Pri zelju s prekrivko tudi zmanjšamo napad bolhačev.

-      Prekrivka med krompirjem preprečuje močno okužbo s krompirjevo plesnijo.

-      Obvezno prekrivamo tla med paradižnikom in papriko, saj potrebujta enakomerno vlažna tla, ki omogočajo redno preskrbo s hranili.

-      Paradižniki imajo radi tla, prekrita z gabezom, praprotjo glistovnico in orlovo praprotjo, ker vsebujejo veliko kalija.

-      Če želimo z mulčenjem tudi intenzivneje gnojiti, potem prekrivamo tla s koprivami, regratom, ognjičem, špinačo, lobodami (Atriplex) in jetičnikom iz gozda.

-      Tudi listi rabarbare so idealni za mulčenje.

Med vrtninami lahko zasejemo špinačo in deteljice v vrste, kot trajni mulč. Ko so rastline za dlan visoke, jih porežemo in z njimi prekrivamo tla med zelenjavo. Vrste se obraščajo, mi jih redno režemo. Te vrste rastlin rahljajo in senčijo tla, preskrbijo zelenjadnice s hrano (detelja je metuljnica). Obenem nam detelja in špinača služita kot potka, kjer hodimo.