Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Privabimo opraševalce iz narave

Polona Sušnik, mag. ekol. biod.

Ko pomislimo na opraševalce, se zagotovo najprej domislimo medonosne čebele. A čebela je le ena od vrst živali, ki oprašujejo sadna drevesa v našem vrtu, vrtnine in cvetlice. Katere pa so ostale živali, ki jih radi spregledamo, a niso prav nič manj pomembni opraševalci?

Čmrlji

V primerjavi z medonosno čebelo so čmrlji bolje prilagojeni hladnemu podnebju. So ključni za opraševanje na višjih nadmorskih višinah, letajo tudi v vetru in dežju. Imajo daljši rilček, zato lahko oprašijo tudi rastline z daljšimi cvetnimi vratovi, ki jih medonosne čebele ne dosežejo. So pomembni opraševalci kulturnih rastlin, na naših vrtovih pa med drugim oprašujejo: paradižnike, paprike, fižol, grah, krompir, borovnice in drugo jagodičevje. Čmrlji za življenje nujno potrebujejo pestre združbe cvetočih rastlin, ki običajno uspevajo na gozdnih robovih in sonaravno gojenih travnikih. V Sloveniji je prisotnih 35 vrst.

Divje čebele samotarke, ose, mravlje

Čebel samotark je v Sloveniji najdenih več kot 500 vrst! Njihova učinkovitost opraševanja je precej višja kot pri medonosni čebeli zaradi velike raznolikosti v velikosti telesa med vrstami. Najmanjše merijo le nekaj milimetrov, največje pa so lahko večje od čmrljev. Tudi ose in mravlje so opraševalci, saj prav tako kot ostale skupine živali prihajajo v cvetove po vir energije – beljakovin in sladkorjev polni nektar. Na naših vrtovih jih lahko najdemo na skoraj vseh vrtninah: krompirju, paradižniku, paprikah, različnih križnicah (zelje, brokoli, cvetača).

Muhe trepetavke

So zelo velika skupina muh, saj je na svetu do zdaj opisanih več kot 6000 vrst, v Sloveniji pa zaenkrat približno 300. Njihov telesni vzorec posnema vzorec pikajočih žuželk (čebel, os, čmrljev), čeprav same nimajo žela ali strupnih žlez. Poleg tega, da oprašujejo rastline, hkrati tudi plenijo listne uši in so zato v naših vrtovih dobrodošle. Dobro oprašujejo paprike, sadno drevje (jablane, hruške), različne vrste jagodičevja.

Mali črno-rdeči čmrlj (Bombus ruderarius) na navadnem glavincu (Centaurea jacea). Foto: Maruša Ropret.

Muha trepetavka vrste Helophilus pendulusna vrsti nebine (Aster sp.). Foto: Filip Küzmič.

Domovanje za žuželke. Foto: Polona Sušnik.

Hrošči

So najštevilčnejša skupina živali na svetu. Raznolike vrste hroščev oprašujejo različne vrste cvetov, prav tako kot muhe trepetavke pa tudi hrošči plenijo listne uši. Privabljajo jih rastline, ki so večinoma belih in zelenih odtenkov (bezeg, magnolija, lilije, mlečki).

Metulji in vešče

Najbolj barviti in opazni opraševalci so dnevni in nočni metulji. Imajo zelo dolg jeziček, s katerim lahko sežejo tudi v najgloblje cvetove. Privabljajo pa jih le cvetovi, ki tvorijo največ hranljivega in dišečega nektarja, zato jih pogosto najdemo na barvitem okrasnem cvetju: nageljnih, ščetičevkah, nebinovkah, ustnatičevkah. Nočni metulji ali vešče lahko rastline oprašujejo tudi ponoči; seveda le pri vrstah, ki ponoči ne zaprejo svojih cvetov.

Kako jih privabiti v naše vrtove

Ne uporabljajmo agresivnih insekticidov, sadimo in sejmo raznoliko medonosno cvetje, kot so sivka, ameriški slamnik, rman, sončnice, detelja, lahko pa jim postavimo celo domovanje za žuželke.

Naredimo ga iz čim bolj raznolikih naravnih materialov: stare opeke, lesa, tulcev različnih velikosti iz bambusa ali japonskega dresnika, slame …

Na naše vrtove poskušajmo privabljati čim bolj raznolike živali, saj ima prav vsaka svojo vlogo v ekosistemu in nam s svojo prisotnostjo bogatijo okolje.

Za komentiranje se prijavite