Navadna barvilnica (Phytolacca Americana) je zelnata
trajnica. Njeni nadzemni deli pozimi odmrejo, spomladi iz korenin odženejo močni
novi poganjki. Starejša kot je rastlina, več poganjkov naredi in višje
zraste. Raste v obliki grma in lahko
doseže višino do 3,5 metra.
Cveti v grozdastih socvetjih bele ali roza barve. Na
grozdu se istočasno nahajajo cvetovi, nezrele zelene in nato rdeče jagode ter popolnoma zrele črne jagode.
Vsaka jagoda vsebuje 10 semen, v grozdu je od 30 – 70 jagod. Produkcija semen je izredno velika. Semena raznašajo ptiči, in s tem ustvarjajo
nova žarišča. Raznašajo se pa tudi z zemljo, ki se prime koles traktorjev in orodja, zato jih je potrebno očistiti preden
zapustijo žarišče barvilnice.
Korenine so podobne koreninam hrena ali peteršilja. So debele, sočne in
mehke. Stebla preko zime odmrejo. Tam,
kjer steblo raste iz korenine, se že jeseni pripravijo poganjki naslednjega
leta, ki skupaj s korenino prezimijo in
spomladi močno odženejo.
Cela rastlina je strupena. Le nekaj jagod zadostuje za zastrupitev
otroka. Strupena je tudi za živali in
povzroča abortus pri kravah, lahko pa tudi smrt krav, konj, koz, ovac,
prašičev, srnjadi in jelenjadi. Živalim ne nudi niti hrane niti skrivališč.
Zaščita in uničenje
Barvilnica ima veliko potrebo po svetlobi, hrani in
vodi. S svojo močno rastjo jemlje
prostor avtohtonim rastlinskim vrstam in s tem zmanjšuje biodiverziteto. Starejši
sestoji barvilnice lahko postanejo tako gosti, da so neprehodni. Otežuje oziroma celo preprečuje obnovo gozda.
Zaradi velike produkcije semen, invazivnosti in strupenosti jo je treba
odstranjevati. Pri delu z njo je nujno nositi
rokavice. Dokončno se jo lahko odstrani samo s puljenjem korenin. Kjer so tla mehka in humusna, se jo z
lahkoto celo izpuli z roko. Na težjih tleh se z lopato ali rovnico odbije gornji del korenine, na
kateri se nahajajo poganjki in se jo nato izpuli. Korenine je treba odlagati na štore,
kupe vej. Ne smejo ostati v stiku z zemljo, ker bi se lahko ponovno
ukoreninile.
Njeno širjenje se prepreči s košnjo tik preden začne
cveteti. S košnjo se rastlina ne uniči,
vendar se z njo prepreči tvorba semen. Ko
začne delati jagode, se je ne sme več kositi, ker zelene jagode na odrezani
veji dozorijo. Takrat je potrebno grozde obrati in jih oddati v sežig ali pa se
jih zakoplje v najmanj 1 meter globoko jamo.
Zelo pomembno je, da preprečimo nastajanje novih semen. Področje, kjer se je pojavila, je
treba nadzorovati več let, ker semena, ki so v zemlji, ne vzklijejo vsa
istočasno.