Včasih za udobje in estetiko v terasasto
urejenem vrtu načrtujemo potopljen prostor. Glavna odločitev za potopljeni ali
ugreznjeni del v vrtu je topografija (teren), na primer: dvorišče ali terasa,
zgrajena na pobočju. Ugreznjen del vrta se tako spretno izogiba bolj strmim
pobočjem, ki ga obdajajo, hkrati pa v prostor vnese občutek udobja in miru, v
katerem uživa prav vsak.
Ugreznjen
del vrta lahko načrtujemo v dveh različicah, in sicer bolj pravokotnih oblik ali
bolj krožnih, organskih oblik. V obeh primerih se v nadaljevanju odločamo za
vodni motiv ali motiv vrtnega odprtega ognja. Lahko pa tudi kombinacijo obeh.
Izbira najprimernejše lokacije
Navadno
se za ugreznjen vrt izbira južni del pobočja, kjer bomo lahko uživali preko
poletja in druženja potegnili v pozno jesen. Razlog za to je, da bo veter pihal
preko naših glav, mi pa bomo sedeli v zavetju in ob toplem ognju oziroma ob
prijetnem žuborenju vode iz vodnega motiva.
Terasasto
ureditev pobočja bomo z ugreznjenim delom samo še bolj razgibali in optično
povečali.
Izvedba
Po
odločitvi za najprimernejšo lokacijo zakoličimo prostor, ki naj bo dovolj velik
za posedanje dveh družin. Navadno je to površina približno 30 m2 ali
večja.
V
pobočje ob vrvi, ki smo jo napeli preko količkov, zarežemo in izrežemo odvečno
zemljo. Ne pozabimo, da je potrebno novo nastalo steno utrditi s podpornim,
opornim zidom, palisadami ali gabioni (mreže, polnjene s kamenjem), ki pa lahko
služijo tudi kot naslon klopi. Ugreznjen vrt ob sodobnejši hiši ima lahko stene,
utrjene tudi z jeklenimi/železnimi ploščami, ki jih pobarvamo ali pa pustimo,
da zarjavijo.
Kot
omenjeno so opore že uporabne za naslon klopi, ki jo navadno oblikujemo ob robu
ugreznjenega vrta. Glede na velikost tega dela vrta je jasno, da gre za zelo
družabni del, kjer združujemo posedanje s prehranjevanjem (žar in letna
kuhinja) in poletnim poležavanjem in sončenjem (ležalniki).
Izbor rastlin
Pri
izboru rastlin se bomo odločali glede na hišo in okolico, kamor ugreznjen vrt
postavljamo. Vsekakor pa sem sam pristaš mediteranskih rastlin, zelišč in
dišavnic ter poleti cvetočih trajnic, saj bomo v tem delu vrta največ časa
preživeli ravno poleti in jeseni, ko je čas piknikov in druženj.
Priporočam:
Sivko (Lavandula angustifolia),
povešavi rožmarin (Rosmarinus sp.),
origano (Origanum vulgare), timijan (Thymus vulgare), žajbelj (Salvia officinalis), za dodatek še juko
(Yucca sp.) in trajnice, kot so
ameriški slamnik (Echinacea purpurea),
rudbekija (Rudbeckia sp.), bradate
perunike (Iris sp.), okrasni rman (Achilea sp.). Za poletne osvežitve lahko
dodamo tudi različne mete (Mentha sp.), a je pri njih treba biti pazljiv, saj
se lahko zelo razrastejo, zato priporočam saditev v loncu. Za ozadje sem izbral
vedno zeleno kosteničevje (Lonicera nitida), ki odlično prenese rez in
oblikovanje in navadni brin (Juniperus
communis) ter pokrovni brin (Juniperus
squamata green carpet).
Na
obali si poleg naštetih lahko dodate še kakšno oljko (Olea sp.), nandino (Nandina domestica)
in ob strani kot plezalko pasijonko (Passiflora
sp.)
Za največji uspeh uporabite:
Visoko kakovostna univerzalna organska zemlja za sajenje in presajanje vseh vrst okrasnih, balkonskih in sobnih rastlin ter zelenjave in zelišč v bio vrtu.