Zemeljski mandlji ali tigrovi oreščki - Klub Gaia

Zemeljski mandlji ali tigrovi oreščki

Meta Šepic, dipl. inž. agr. in hort.

Kultura ali plevel? Zaradi svoje morfologije je opisana rastlina nagnjena k temu, da se v ugodnih klimatskih predelih širi kot plevel. Je pa tudi uporabna, ne samo to, med kulturne rastline jo uvrščamo že osem tisoč let! Še tisoč let pred tem so jo za prehrano nabirali tudi ameriški staroselci. Ni bila samo oreškast prigrizek, iz nje so izdelovali tudi okrepčilno pijačo.

Zemeljski mandelj, Cyperus esculentus, je rastlina, ki je v naravi razširjena po vsem svetu, predvsem v toplih predelih Evrope, v Afriki, na Bližnjem Vzhodu in na Indijski podcelini. Spada v družino ostričevk, katerih predstavniki so, z nekaj očitnimi razlikami, zelo podobni travam: imajo plazečo se podzemno koreniko, iz katere izraščajo stebla, ki so v prerezu trikotna. Stebla so pod socvetjem neolistana in nerazvejana. Majhni neopazni cvetovi so dvospolni ali enospolni – moški in ženski na isti rastlini, in združeni v klaske. V večini predelov, kjer raste v naravi, je plevelna vrsta. Obstajajo dokazi, da so jo kot kulturno rastlino gojili Egipčani že šest tisoč let pred našim štetjem.

Gojenje in pridelava

Zemeljski mandelj je rastlina, ki ljubi vlago. To je skupno vsem predstavnikom iz družine ostričevk. Kot okrasna rastlina bo uživala ob robu ribnika skupaj s šaši in rogozi, vendar v našem podnebju ne bo prezimila na prostem. Če jo boste gojili za pridobivanje užitnih gomoljčkov, priporočam gojenje na vrtu, v bližini zalivalne cevi. Poskrbite za dobro obdelano 30 cm globoko plast tal, rastline lahko sadite tudi na grebene, tako da je med posameznimi vrstami grebenov prostor za namakanje. Ob koreninah rastline tvorijo 1 do 2cm velike oreščke, ki so pravzaprav gomoljčki. Največ se jih razvije v zgornjih desetih centimetrih pod površjem tal. V peščenih tleh se korenine najmanj oprimejo kamenčkov, ki so velika ovira pri čiščenju in uživanju podzemnih gomoljčkov. V poskusnem nasadu smo rastline zasadili v obliki sadik, 20 cm narazen. Zrasle so med 30 in 40 cm v višino, vsaka je dala dobri dve pesti 'pridelka'. Proti koncu oktobra smo jih izkopali in gomoljčke presortirali. Večje smo shranili za pripravo sadilnega materiala za drugo leto. Sadike smo pripravili tako, da smo gomoljčke čez noč namočili v vodi in naslednji dan posadili v manjše lončke, po tri ali štiri skupaj. Uporabili smo substrat za presajanje. Čas, ki ga rastlina rabi, da iz semena zraste sadika, je nekje med 6 in 8 tednov. Sadike posadimo na prosto, ko mine nevarnost spomladanske pozebe. Čeprav rastlina v naravnem okolju prenese tudi krajša suha obdobja, je za dober pridelek pomembno redno zalivanje skozi vso rastno sezono.

Uporaba

V Španijo, natančneje v Valencjio, je zemeljski mandelj pripotoval skupaj z arabskimi priseljenci. Tam ga, poleg ostalih dežel na Bližnjem Vzhodu in v Afriki, gojijo še danes, predvsem zaradi užitnih podzemnih gomoljčkov. Iz njih pridobivajo sladko, mleku podobno pijačo 'horchata'. Lahko jih uživamo tudi surove, so hrustljavi in imajo prijeten oreškast okus, ki spominja na mandlje. Posušene lahko zmeljemo v moko in jo dodajamo pri pripravi slaščic.

Za komentiranje se prijavite