Vse o vrtnarjenju za začetnike: 10 vrtnin za začetnike - Klub Gaia

Vse o vrtnarjenju za začetnike: 10 vrtnin za začetnike

Nevenka Breznik, univ. dipl. inž. agr.

Ko se prvič lotimo vrtnarjenja, se  z navdušenjem in zagnanostjo podamo v raziskovanje vzgoje najrazličnejših vrtnin. Dokler so naše izkušnje s pridelovanjem zelenjave še skromne, je najbolje, da za začetek sadimo vrtnine, ki so za pridelovanje nezahtevne in uspejo tako rekoč vsakomur.

Solata

Najpreprostejše in najbolj praktične za pridelavo in pobiranje so rozetaste sorte solate, ki ne oblikujejo glave, ampak ženejo liste navzven. Iz ene rastline lahko naberemo solato večkrat, ves čas rasti obiramo zunanje liste, srček pa pustimo, da raste dalje. Večina sort v tej skupini ima liste v obliki hrastovega lista, nekaj pa jih je tudi drugačne oblike. Najbolj znane sorte: 'White salad bowl', 'Lollo rossa', 'Lollo bionda', 'Kiribati'.

Solate sadimo na razdaljo 20 x 20 cm, uspevajo praktično ob vseh vrtninah, izogibamo se le peteršilju in zeleni.

Radič Tržaški solatnik

Tržaški solatnik je radič, ki naj bo na vrtu vedno na razpolago. Navadno ga vzgajamo s setvijo. Sejemo gosto od začetka maja v vrste ali povprek. Bistveno je, da ne režemo vsega hkrati, saj tako poskrbimo za to, da bo del rastlin vedno imel mlade in nežne liste.  Tržaški solatnik tudi dobro prezimi. Dobro se počuti v družbi: paradižnika, solate, sladke koruze, ob fižolu, korenčku, baziliki in kopru.

Rukola

Zemljišče pripravimo do globine 20 cm, sejemo 1 cm globoko. Sejemo vse leto od zgodnje pomladi do jeseni na vsake 2-3 tedne med ostale vrtnine. Če sejemo med drugo zelenjavo, je ni treba dognojevati.

Redkvice

Redkvice sejemo že zgodaj spomladi, saj za kalitev ne potrebujejo tople zemlje. Navadno jih sejemo med druge vrtnine, kot so: peteršilj, špinača, paradižnik, bučke, rdeča pesa, grah, najpogosteje pa s solato in korenčkom. Če sejemo po eno vrsto redkvice vsakih 10 dni, jo bomo lahko ves čas pobirali. Seme sejemo 1-2 cm globoko in kasneje razredčimo tako, da bo med sadikami 2 cm prostora. Izbiramo lahko med številnimi sortami redkvic, ki se razlikujejo tudi po barvi in obliki. Najbolj klasične oblike so okrogle rdeče redkvice, sorte 'Non Plus Ultra', 'Rudi' in 'Saxa 3', lahko pa posadimo tudi bele podolgovate redkvice, sorte 'Ledena sveča' ali rdeče podolgovate redkvice ' French Breakfast 3'.

Grah

Najbolj preprosto je gojiti nizki grah, ki ne potrebuje opore. Grah sorte 'Čudo Amerike', 'Kelvedon', 'Mali Provansalec'. Sadimo na četrto poljino, kjer ne gnojimo. Grah obožuje hladna tla, zato ga sejemo čim prej spomladi. Seme sadimo 2-3 cm globoko, v vrsti naj bo med njimi 5 cm razdalje, med dvema vrstama pa 30 cm. Grah se dobro obnese ob kumarah, zelju in solati.

Čebula

Tudi čebulo sadimo spomladi čim prej, najbolje v marcu, lahko pa tudi jeseni septembra in oktobra. Vzgajamo jo iz čebulčka, ki ga posadimo na razdaljo med 5 in 10 cm v vrsti, med vrstama pa naj bo 35 cm. Ko sadimo na vrt, čebulo posadimo na tretjo poljino, ki jo pognojimo le z ¼ odmerka gnojila Bio Plantella Nutrivit Univerzal.  Čebula se dobro ujema s korenčkom, radičem, jagodami, bučkami in rdečo peso.

Paradižnik

Za vzgojo je najbolj enostaven češnjev paradižnik. Izbiramo lahko med številnimi sortami, npr. 'Tumbling Tom Red/Yellow', ki je zgoden in okusen paradižnik, ga pa lahko sadimo tudi v posode na balkonih. Zraste do 30 cm. Sorta 'Cherry Belle F1' je odporen in roden češnjevec, ki dobro uspeva v različnih klimatskih pogojih. Ravno tako je preprost za vzgojo nizek, srednje zgodnji paradižnik 'Bobcat F1', ki se razrašča v obliki grmička, zalistnikov pa ni potrebno odstranjevati. Lahko ga vzgajamo tudi brez opore. Izberemo pa lahko tudi rumen češnjev paradižnik 'Balconi Yellow'.. Na vrtu paradižnik sadimo na 1. poljino, ki jo pognojimo z gnojilom Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke. Sadimo šele maja, ko so tla dovolj ogreta in ni več nevarnosti pozebe.

Paprika

Tudi vzgoja paprike in feferonov je zelo preprosta. Na vrtu papriko sadimo na prvo poljino v maju, ko se tla ogrejejo in pognojimo z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke. Razdalja med sadikami naj bo 40 cm. Paprika se lepo ujema z baziliko, solato, redkvico, drobnjakom, motovilcem, ognjičem in kapucinko. Paprika je vrtnina z izredno raznolikimi oblikami plodov. Rumene okrogle plodove ima udomačena slovenska sorta 'Botinska rumena', paprika 'California Wonder' ima velike temno rdeče in zelene plodove, 'Kurtovska Kapija' pa  je podolgovata in temno rdeča. Tudi feferoni so za gojenje preprosti, izbiramo lahko med pekočimi rumenimi ali rdečimi feferoni ('Pekoči') ali sladko sorto 'Sladki Ferdi'.

Kumare

Kumare vzgajamo ob opori, ki jo v obliki mreže napnemo med količki. Sadike sadimo na razdalji 50 cm. Lepo se ujemajo s česnom, porom, fižolom, motovilcem, kumino, koprom, rdečo peso in sladkim komarčkom. Tudi pri kumarah ne hitimo s sajenjem in počakamo na toplo vreme. Rodna solatna kumara je 'Darina F1', velike temno zelene in sočne plodove pa ima sorta 'Marketer'. Če želimo kumarice vlagati, izberemo sorto 'Levina F1' ali 'Parisian Pickling'.

Bučke

Bučke potrebujejo dobro pognojena tla, veliko sonca in vlage. Lepo uspevajo ob visokem fižolu in koruzi, vmes pa lahko posejemo kapucinke. Najbolj preprosto je gojenje grmičastih sort bučk, npr. sorte 'Greyzini F1' ali 'Elite F1', ki jih sadimo na razdaljo 1m.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Nutrivit Univerzal

Visokokakovostno organsko gnojilo z uravnoteženo sestavo hranil za pripravo in obogatitev tal ter naravno dognojevanje vseh rastlin.

Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke

Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje plodovk. Dodan naravni kalij prinaša bolj čvrste plodove polnega okusa.
Za komentiranje se prijavite