Solata
Najpreprostejše in najbolj praktične za pridelavo in
pobiranje so rozetaste sorte solate, ki ne oblikujejo glave, ampak ženejo liste
navzven. Iz ene rastline lahko naberemo solato večkrat, ves čas rasti obiramo
zunanje liste, srček pa pustimo, da raste dalje. Večina sort v tej skupini ima
liste v obliki hrastovega lista, nekaj pa jih je tudi drugačne oblike. Najbolj
znane sorte: 'White salad bowl', 'Lollo rossa', 'Lollo bionda', 'Kiribati'.
Solate sadimo na razdaljo 20 x 20 cm, uspevajo praktično ob
vseh vrtninah, izogibamo se le peteršilju in zeleni.
Radič Tržaški solatnik
Tržaški solatnik je radič, ki naj bo na vrtu vedno na
razpolago. Navadno ga vzgajamo s setvijo. Sejemo gosto od začetka maja v vrste
ali povprek. Bistveno je, da ne režemo vsega hkrati, saj tako poskrbimo za to,
da bo del rastlin vedno imel mlade in nežne liste. Tržaški solatnik tudi dobro prezimi. Dobro se
počuti v družbi: paradižnika, solate, sladke koruze, ob fižolu, korenčku,
baziliki in kopru.
Rukola
Zemljišče pripravimo do globine 20 cm, sejemo 1 cm globoko.
Sejemo vse leto od zgodnje pomladi do jeseni na vsake 2-3 tedne med ostale vrtnine.
Če sejemo med drugo zelenjavo, je ni treba dognojevati.
Redkvice
Redkvice sejemo že zgodaj spomladi, saj za kalitev ne
potrebujejo tople zemlje. Navadno jih sejemo med druge vrtnine, kot so:
peteršilj, špinača, paradižnik, bučke, rdeča pesa, grah, najpogosteje pa s
solato in korenčkom. Če sejemo po eno vrsto redkvice vsakih 10 dni, jo bomo
lahko ves čas pobirali. Seme sejemo 1-2 cm globoko in kasneje razredčimo tako,
da bo med sadikami 2 cm prostora. Izbiramo lahko med številnimi sortami
redkvic, ki se razlikujejo tudi po barvi in obliki. Najbolj klasične oblike so
okrogle rdeče redkvice, sorte 'Non Plus
Ultra', 'Rudi' in 'Saxa 3', lahko pa posadimo tudi bele
podolgovate redkvice, sorte 'Ledena
sveča' ali rdeče podolgovate redkvice ' French
Breakfast 3'.
Grah
Najbolj preprosto je gojiti nizki grah, ki ne potrebuje
opore. Grah sorte 'Čudo Amerike', 'Kelvedon', 'Mali Provansalec'. Sadimo na četrto poljino, kjer ne gnojimo. Grah
obožuje hladna tla, zato ga sejemo čim prej spomladi. Seme sadimo 2-3 cm
globoko, v vrsti naj bo med njimi 5 cm razdalje, med dvema vrstama pa 30 cm. Grah
se dobro obnese ob kumarah, zelju in solati.
Čebula
Tudi čebulo sadimo spomladi čim prej, najbolje v marcu, lahko
pa tudi jeseni septembra in oktobra. Vzgajamo jo iz čebulčka, ki ga posadimo na
razdaljo med 5 in 10 cm v vrsti, med vrstama pa naj bo 35 cm. Ko sadimo na vrt,
čebulo posadimo na tretjo poljino, ki jo pognojimo le z ¼ odmerka gnojila Bio Plantella Nutrivit Univerzal. Čebula
se dobro ujema s korenčkom, radičem, jagodami, bučkami in rdečo peso.
Paradižnik
Za vzgojo je najbolj enostaven češnjev paradižnik. Izbiramo
lahko med številnimi sortami, npr. 'Tumbling
Tom Red/Yellow', ki je zgoden in okusen paradižnik, ga pa lahko sadimo tudi
v posode na balkonih. Zraste do 30 cm. Sorta 'Cherry Belle F1' je odporen in roden češnjevec, ki dobro uspeva v
različnih klimatskih pogojih. Ravno tako je preprost za vzgojo nizek, srednje
zgodnji paradižnik 'Bobcat F1', ki se
razrašča v obliki grmička, zalistnikov pa ni potrebno odstranjevati. Lahko ga
vzgajamo tudi brez opore. Izberemo pa lahko tudi rumen češnjev paradižnik 'Balconi Yellow'.. Na vrtu paradižnik
sadimo na 1. poljino, ki jo pognojimo z gnojilom Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke. Sadimo šele maja, ko so tla dovolj ogreta in ni več nevarnosti
pozebe.
Paprika
Tudi vzgoja paprike in feferonov je zelo preprosta. Na vrtu
papriko sadimo na prvo poljino v maju, ko se tla ogrejejo in pognojimo z
organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke. Razdalja med sadikami naj bo 40 cm. Paprika se
lepo ujema z baziliko, solato, redkvico, drobnjakom, motovilcem, ognjičem in
kapucinko. Paprika je vrtnina z izredno raznolikimi oblikami plodov. Rumene
okrogle plodove ima udomačena slovenska sorta 'Botinska rumena', paprika 'California
Wonder' ima velike temno rdeče in zelene plodove, 'Kurtovska Kapija' pa je podolgovata
in temno rdeča. Tudi feferoni so za gojenje preprosti, izbiramo lahko med
pekočimi rumenimi ali rdečimi feferoni ('Pekoči')
ali sladko sorto 'Sladki Ferdi'.
Kumare
Kumare vzgajamo ob opori, ki jo v obliki mreže napnemo med
količki. Sadike sadimo na razdalji 50 cm. Lepo se ujemajo s česnom, porom, fižolom,
motovilcem, kumino, koprom, rdečo peso in sladkim komarčkom. Tudi pri kumarah
ne hitimo s sajenjem in počakamo na toplo vreme. Rodna solatna kumara je
'Darina F1', velike temno zelene in sočne plodove pa ima sorta 'Marketer'. Če želimo kumarice vlagati,
izberemo sorto 'Levina F1' ali 'Parisian Pickling'.
Bučke
Bučke potrebujejo dobro pognojena tla, veliko sonca in vlage.
Lepo uspevajo ob visokem fižolu in koruzi, vmes pa lahko posejemo kapucinke.
Najbolj preprosto je gojenje grmičastih sort bučk, npr. sorte 'Greyzini F1' ali 'Elite F1', ki jih sadimo na razdaljo 1m.