Senčni del okrasnega vrta – izziv za zasaditev

Velikokrat se zgodi, da je rešitev problematičnih delov senčnih mest zgolj tlakovanje ali drugi neživi elementi. Če pa so že na seznamu rastline, se nabor giblje okoli nekaj rastlin, ki so zelo razširjene po vrtnih centrih. Takšna greda lahko navkljub dobri veri, da bo zelenje dajalo vtis urejenosti kaj jmalu postane dolgočasna, če izberemo samo eno vrsto rastlin na večji površini. Manjše površine bodo videti urejene, če zasadimo eno vrsto rastlin, večje pa potrebujejo pestrost, tako v barvah kot oblikah in višinah. Značilnost senčnih mest je tudi temačnost, ki jo z uporabo barv popestrimo. Odličen izbor je bela barva cvetov ali svetla barva listov, ki tak prostor naredi svetlejši in ga tudi optično poveča.

Tudi senčna rastišča niso vsa enaka. Ločimo jih na rastišča globoke sence, sence in polsence. Globoko senco najdemo pod krošnjami dreves, kjer resnično skoraj ni svetlobe niti od strani. Senca je tisto rastišče, ki ga zastira samo del zidu ali kakega drugega objekta, posredne svetlobe pa je precej. Polsenca pa je na rastišču, kjer je del dneva to rastišče sicer obsijano s soncem, a le za kratek čas.

Za senčna rastišča je izbor zelnatih trajnic nekoliko ožji, a vseeno dovolj širok, da lahko uredimo zasaditev, ki bo privlačna in urejena skozi celotno dobo vegetacije.

Klasični nabor vrst za take površine je gotovo bršljan(Hedera helix), veliko se uporabljajo hoste (Hosta sp.), ki pa jih je zaradi poznega odganjanja dobro kombinirati z drugimi rastlinami. Tudi praproti so dokaj razširjene, pa kresnice (Astilbe sp.), nekaj vrst hojher (Heuchera sp.), v svetli senci se pojavlja skrečnik (Ajuga sp.), pa bergenije (Bergenia cordifolia),lepi srčki (Dicentra) in še bi lahko naštevali.

Poleg klasičnega nabora pa lahko uporabimo rastline, ki jih poznamo kot izjemno prilagodljive, bodisi na popolno sonce  bodisi senco.

Smrdljivi teloh (Helleborus foetidus) je nekoliko manj znan od orientalskega, vendar nič manj zanimiv. Cveti zgodaj spomladi in doseže višino do 40 cm. Najbolje uspeva na odcednih, hranilnih tleh in ne prenaša suše.

Pritlikava japonska šmarnica (Ophiopogon japonica'Minor') je izjemna v svoji obliki in izgledu, ki je razen neopaznega cvetenja in plodov enaka skozi vse leto. Zraste do 5 cm in glede tal ni izbirčna.

Črna japonska šmarnica (Ophiopogon planiscapus 'Nigrescens') ima za razliko od ostalih japonskih šmarnic črne liste. V senci ti listi ne bodo popolnoma črni, vendar ji bomo še vedno lahko rekli črnolistna posebnost. Odlično uspeva na bolj hranilnih tleh, cvet je zaradi belo-rožnate barve bolj opazen, celotna rastlina pa zrase do 30 cm.

Beli mali zimzelen (Vinca minor 'Alba') z razliko od drugih zimzelenov cveti bele barve, glede tal ni izbirčen, se zelo gosto razrašča. Obilno cvetenje spomladi te do 10 cm visoke rastline pa prostor zelo poživi.

Liriopa (Liriope muscari) je izjemno prilagodljiva in trpežna rastlina, ki v visokem poletju navdušuje z vijoličastimi cvetovi. Posebna odlika je tudi zimzelenost. Glede tal ni izbirčna, doseže pa višino do 40 cm.

Maslenice (Hemerocallis sp.) poznamo kot rastline, ki odlično uspevajo na soncu, manj poznane pa so v polsenci, v kateri se odlično počutijo. Na razpolago je širok nabor teh rastlin in tudi barv.  Morda velja omeniti sorto Mosel in Zelenko, ki sta precej svetli in sveže barve cvetenja.