Življenjska pot
dvoživk (Amphibia) se pričenja v mokrem okolju, kar je skupino vretenčarjev
tudi poimenovalo. V vodi se razmnožujejo in v njej preživijo vso svojo
mladostno dobo. Dvoživke imajo občutljivo kožo, skozi katero tudi dihajo.
Njihova koža je vlažna, zato se pred izsušitvijo branijo
tako, da se skrivajo na temnih in vlažnih mestih. To tudi pomeni, da žab in
pupkov nikoli ne prijemamo s suhimi rokami, temveč si jih prej zmočimo, ker bi
jim lahko v nasprotnem primeru resno poškodovali kožo. Dvoživke so dejavne
ponoči in ob deževnem vremenu, zlasti ob sončnih dneh pa se zatečejo v talne
luknje, kupe vej ali komposta, nekatere, kot na primer zelena žaba, pa se ves
čas zadržujejo v vodi. Vse pri nas živeče dvoživke so plenilke, ki se pretežno hranijo s talnimi žuželkami,
kolobarniki, polži in manjšimi vretenčarji, zato jih v vrtnem okolju
uvrščamo med pomembne predstavnice živalskega sveta. Na njihovem jedilniku so
namreč številni nebodijihtreba talni prebivalci vrta, ki jih zanima naš
pridelek, posebej goli polži, zato jih najdemo skoraj v vseh okoljih, ki jih
vsebuje vrt. V sonaravno negovani vrtni mlaki poteka njihov razvoj, kot odrasle
pa se rade zadržujejo na vrtnih gredah, trati in v senci žive meje. Tako žabe
kot navadna krastača se rade skrivajo v vznožju skladovnice drv, v kompostnem
kupu ali v skritih kotih drvarnic in vrtnih lop. Zaradi skrivaškega načina
življenja nam le redko pridejo pred oči in s tem na svoj način potrjujejo, da
je tisto, kar je pomembno, dostikrat očem skrito. Zaradi občutljive kože in
življenja, vezanega na tla, jih raba pesticidov v intenzivnem kmetijstvu zelo
prizadeva, zato so s takšnih območij že zdavnaj izginile.
Previdno, da jih ne povozite
Dvoživke se v teh pomladnih dneh prebujajo v svojih talnih
prezimovališčih, mnoge pa so zimo preživele tudi zarite v blatnem dnu mlak. V
tem letnem času so najbolj opazne, kajti spomladi hitijo v vode, v katerih se
bodo razmnoževale. Na svojih poteh mnogokrat prečkajo ceste, kar je za mnoge
usodno. Ob množici povoženih žab, zelenih reg, pupkov in krastač se lahko
človek upravičeno čudi, kako to, da še niso izginile z obličja planeta, saj se
človekovi posegi v okolje le še stopnjujejo. Ko boste zgodaj spomladi
uporabljali zrel kompost v kompostniku, lahko presenetite navadnega pupka,
ljubko repato dvoživko, ki rada prezimuje v trohneči organski snovi. Če imate
na vrtu mlako, je on tisti, ki bo v njej polovil ličinke komarjev, zato
ravnajte z njim spoštljivo ...