Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Dvoživke najdemo v bio vrtovih

Ivan Esenko

Življenjska pot dvoživk (Amphibia) se pričenja v mokrem okolju, kar je skupino vretenčarjev tudi poimenovalo. V vodi se razmnožujejo in v njej preživijo vso svojo mladostno dobo. Dvoživke imajo občutljivo kožo, skozi katero tudi dihajo.

Njihova koža je vlažna, zato se pred izsušitvijo branijo tako, da se skrivajo na temnih in vlažnih mestih. To tudi pomeni, da žab in pupkov nikoli ne prijemamo s suhimi rokami, temveč si jih prej zmočimo, ker bi jim lahko v nasprotnem primeru resno poškodovali kožo. Dvoživke so dejavne ponoči in ob deževnem vremenu, zlasti ob sončnih dneh pa se zatečejo v talne luknje, kupe vej ali komposta, nekatere, kot na primer zelena žaba, pa se ves čas zadržujejo v vodi. Vse pri nas živeče dvoživke so plenilke, ki se pretežno hranijo s talnimi žuželkami, kolobarniki, polži in manjšimi vretenčarji, zato jih v vrtnem okolju uvrščamo med pomembne predstavnice živalskega sveta. Na njihovem jedilniku so namreč številni nebodijihtreba talni prebivalci vrta, ki jih zanima naš pridelek, posebej goli polži, zato jih najdemo skoraj v vseh okoljih, ki jih vsebuje vrt. V sonaravno negovani vrtni mlaki poteka njihov razvoj, kot odrasle pa se rade zadržujejo na vrtnih gredah, trati in v senci žive meje. Tako žabe kot navadna krastača se rade skrivajo v vznožju skladovnice drv, v kompostnem kupu ali v skritih kotih drvarnic in vrtnih lop. Zaradi skrivaškega načina življenja nam le redko pridejo pred oči in s tem na svoj način potrjujejo, da je tisto, kar je pomembno, dostikrat očem skrito. Zaradi občutljive kože in življenja, vezanega na tla, jih raba pesticidov v intenzivnem kmetijstvu zelo prizadeva, zato so s takšnih območij že zdavnaj izginile.

Previdno, da jih ne povozite

Dvoživke se v teh pomladnih dneh prebujajo v svojih talnih prezimovališčih, mnoge pa so zimo preživele tudi zarite v blatnem dnu mlak. V tem letnem času so najbolj opazne, kajti spomladi hitijo v vode, v katerih se bodo razmnoževale. Na svojih poteh mnogokrat prečkajo ceste, kar je za mnoge usodno. Ob množici povoženih žab, zelenih reg, pupkov in krastač se lahko človek upravičeno čudi, kako to, da še niso izginile z obličja planeta, saj se človekovi posegi v okolje le še stopnjujejo. Ko boste zgodaj spomladi uporabljali zrel kompost v kompostniku, lahko presenetite navadnega pupka, ljubko repato dvoživko, ki rada prezimuje v trohneči organski snovi. Če imate na vrtu mlako, je on tisti, ki bo v njej polovil ličinke komarjev, zato ravnajte z njim spoštljivo ...

Za komentiranje se prijavite