Za dobro rodnost kivija - Klub Gaia

Za dobro rodnost kivija

Dr. Jan Reščič, mag. inž. hort.

Aktinidija ali kivi je sadna rastlina, pri nas v Sloveniji pogosta ob hišah, na vrtovih, tudi v manjših nasadih, a najbolj pogosto jo gojimo v špalirju ter na pergoli (strešna gojitvena oblika ali latnik), tako da rastlina razvije kordon ali vodoravno deblo, iz katerega izrašča rodni les.

Za vsakoletno rast in rodnost je pomembna zimska rez. Opravimo jo v decembru ali januarju, a le da so temperature zraka v času rezi višje od 0°C. Vegetacija se pri kiviju začne relativno zgodaj (februar, marec) zato ne režemo prepozno, saj s tem povzročimo solzenje rastline in posledično slabšo rast.

Pravočasna rez

Aktinidija rodi na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega lesa! Pri rezi les, ki je rodil, zamenjamo z močnimi in vitalnimi enoletnimi olesenelimi mladikami (rozgami); če le-te izraščajo iz dvoletnega lesa, se bodo iz njih razvile rodne mladike; če pa neposredno iz debla ali kordona, bodo pa osnova za nov rodni les. Raje pustimo nekoliko več lesa kot pa manj, saj kivi potrebuje določeno mero listne mase za rast in črpanje hranil. Pazimo, da se z rezjo ne oddaljujemo preveč od kordona. Enoletne rozge, ki jih pustimo za nadaljnjo rast, nekoliko prikrajšamo, a naj bo na rozgi vsaj nekje od 10 do 15 dobro razvitih (močnih, nabreklih) očes (brstov). Iz očes se bodo v tem letu razvili novi zeleni poganjki (mladike) s plodovi. V primeru, da ima prva polovica enoletne rozge slabše razvita očesa, pustimo nekoliko daljšo rozgo, saj so dobro razvita očesa na drugi polovici. Poletna ali zelena rez (junij-avgust) ni nujna, lahko pa odstranimo močne, pokončne mladike ter rodne mladike prikrajšamo pri 7. do 8. očesu nad zadnjim plodom, s čimer povečamo osvetlitev, kakovost plodov in dozorevanje lesa.

Gnojenje in namakanje

Z gnojenjem ne pretiravamo! Založno gnojimo že ob sajenju, nato pa vsako leto pred brstenjem (februar, marec) dodamo fosfor in kalij, cca 300 g gnojila/rastlino, če na primer uporabimo gnojilo PK 14-28. Ob začetku rasti lahko dodamo 2/3 dušika (cca 480 g amonsulfata/rastlino), 1/3 pa kasneje v maju. Kiviju prijajo tudi organska gnojila, npr. (peletiran) hlevski gnoj ali kompost. Rastlinam v slabši kondiciji dodamo več gnojila in obratno. Gnojila naj bodo raje fiziološko kisla. Aktinidija v obdobju rasti potrebuje zelo veliko vode. Mlajše rastline namakamo pogosteje, starejše pa naj bi v sušnem obdobju prejele od 25 do 30 litrov vode/rastlino/dan. Za nasade, pa tudi za vrtove, je priporočljiv kapljični namakalni sistem, ki omogoča racionalno porabo vode (pretok cca 4 l/h), enakomerno doziranje in pronicanje vode v tla, v območje korenin. Voda za namakanje pa naj bo mehka in ne prehladna.

Nasvet

Za pospešeno rast, cvetenje in rodnost kivija, mandlja, granatnega jabolka ali kakija uporabimo Plantella Specialno gnojilo za kivi, NPK 6-12-24, ob sajenju in v času vegetacije, hranila sprošča postopoma, majhna poraba.

Za komentiranje se prijavite