Kaj posaditi?
Če sodimo med ljubitelje okrasnih
in sadnih rastlin, si bomo svoj vrt zasadili z jagodičjem in nekaterimi
šibkejšimi drevesastimi sadnimi rastlinami. V ospredje posadimo šibkeje rastoče
grmovnate rastline (kosmulja, rdeči, črni in beli ribez, ameriške borovnice),
nato višje rastoče grme (aronija, šmarna hrušica) in v ozadje drevesaste sadne
rastline (češnja, sliva, asimina, hruška). Češnjevo drevo naj bo na šibkejši
podlagi. Maline in robide za svojo rast potrebujejo oporo, zato je
priporočljivo, da jih posadimo ob rob parcele. Jagodičastih rastlin nikoli ne
smemo saditi v senčne lege kot podrast ali za poslopji. Vsi grmi naj bodo
posajeni tako, da imajo dovolj svetlobe in prostora.
Primerna tla za jagodičje
Ob sajenju posebno skrb posvetimo
tudi tlom. Zemlja za jagodičaste rastline naj bo lahka, rahlo kisla in humusna.
Jagodičja nikoli ne sadimo v težka glinasta tla. Če imamo vrt na težjih tleh,
potem za jagodičje pripravimo višje gredice ali grebene.
Ob zasaditvi jagodičja se moramo
zavedati, da so rastline trajnice z zelo različno življenjsko dobo. Jagode naj
bi imeli na enem mestu dve do tri leta, maline, robide, ribeze in kosmulje
največ do 12 let, ameriške borovnice pa lahko tudi več kot trideset let. Po tej
dobi je potrebno rastline presaditi na drugo lokacijo. Jagode zaradi hitrega
kolobarjenja sadimo v zelenjavni vrt.
Plodovi naj zorijo vse leto
S sadjem iz domačega vrta se
lahko oskrbujemo od pomladi do jeseni. V maju zorijo prve jagode. Zorenje se
zaključi v začetku junija, ko že začnejo prve maline, nato kosmulje, rdeči in
črni ribez ter šmarna hrušica. Proti koncu junija začnejo zoreti ameriške
borovnice, v juliju pa robide. Zadnja obiranja se že prepletajo z obiranji
večkrat rodnih jagod in dvakrat rodnih malin. V vsem tem obdobju nam bodo
pridelek dale še češnje, hruške, asimina in na koncu še sliva in morda jablana,
če bomo zanjo našli ustrezen prostor.
Koliko pridelka?
Na vrtu naj bi imeli od 3 do 4 m2jagod, od katerih pričakujemo vsaj 10 kg jagod. Količina pridelka je popolnima
odvisna od uspešnosti našega gojenja. Tisti, ki želite jagode uživati vse
poletje do pozne jeseni, morate posaditi večkrat rodne sorte. Če želite družino
oskrbeti s približno 15 kg malin, morate posaditi vsaj 5 m malin oz. 15 rastlin
na razdalji od 30 do 40 cm. Grm robide ima lahko zelo velik pridelek, vendar je
rodnost ob pravilnem načinu gojenja 3 - 5 kg. S tako obremenitvijo rastline si
zagotovimo visoko kakovost plodov. Rdeči
ribez lahko gojimo v obliki špalirja ali grma. Na večji grm lahko pridelamo do
10 kg pridelka, ob opori (špalir) pa 3 - 4 kg. Glede na to, da rdeči ribez v
glavnem predelujemo v marmelade in sokove bo zadostovalo, da imamo v vrtu 1 do
2 grma. Ljubitelji črnega ribeza bomo v vrtu posadili približno 10 grmov črnega
ribeza, kar bo nedvomno zadostovalo za družinsko oskrbo s sokom in marmelado.
Grm črnega ribeza rodi 2 - 3 kg plodov.
Kosmulje imajo v primerjavi z
ribezi manj pridelka. Starejše sorte imajo običajno manjše grme, novejše pa so
bolj bujne in zato bolj rodne. Ameriške borovnice imajo v polni rodnosti 3 - 5
kg pridelka na grm. Približno enak pridelek dosežemo tudi pri šmarni hrušici.
Gojenje sadja je razveseljujoče
in koristno. Z veliko mero občutka moramo rastline spremljati v vseh obdobjih
rasti in poskrbeti za gnojenje, zalivanje in varovanje pred škodljivimi
organizmi. Pri jagodičju in češnjah pa moramo še posebno paziti na ptiče, ki
imajo do teh sadnih vrst nedvomno še večje veselje kot mi.