Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Trend sadnega vrta za mlado družino

Dr. Darinka Koron

Sodobni vrtovi so majhni, razdeljeni na okrasni del s trato in uporabni sadno-zelenjavni vrt z zelišči. Sadni vrt je v preteklosti predstavljal večje število jablan, hrušk ali sliv, v razdaljah, predpisanih za intenzivne nasade. S šibko rastočimi podlagami se zasaditve bistveno niso spremenile, le več dreves smo posadili na enako površino.  V zadnjih letih pa kombiniramo okrasne in sadne rastline, ki nam v različnih letnih časih pričarajo lepoto.

Čudovite oblike rastlin, barva lesa, listi, cvetovi in plodovi se popolno izrazijo le v odprtem, svetlem prostoru. Pogled preko lepo vzdrževane trate, na skrbno izbrane in vzdrževane sadne rastline, je nekaj najlepšega.

Pogled na sadni vrt z jagodičevjem in drevesastimi rastlinami
Pogled na sadni vrt z jagodičevjem in drevesastimi rastlinami
Dvakrat rodne maline ob opori
Dvakrat rodne maline ob opori

Kaj posaditi?

Če sodimo med ljubitelje okrasnih in sadnih rastlin, si bomo svoj vrt zasadili z jagodičjem in nekaterimi šibkejšimi drevesastimi sadnimi rastlinami. V ospredje posadimo šibkeje rastoče grmovnate rastline (kosmulja, rdeči, črni in beli ribez, ameriške borovnice), nato višje rastoče grme (aronija, šmarna hrušica) in v ozadje drevesaste sadne rastline (češnja, sliva, asimina, hruška). Češnjevo drevo naj bo na šibkejši podlagi. Maline in robide za svojo rast potrebujejo oporo, zato je priporočljivo, da jih posadimo ob rob parcele. Jagodičastih rastlin nikoli ne smemo saditi v senčne lege kot podrast ali za poslopji. Vsi grmi naj bodo posajeni tako, da imajo dovolj svetlobe in prostora. 

Primerna tla za jagodičje

Ob sajenju posebno skrb posvetimo tudi tlom. Zemlja za jagodičaste rastline naj bo lahka, rahlo kisla in humusna. Jagodičja nikoli ne sadimo v težka glinasta tla. Če imamo vrt na težjih tleh, potem za jagodičje pripravimo višje gredice ali grebene.

Ob zasaditvi jagodičja se moramo zavedati, da so rastline trajnice z zelo različno življenjsko dobo. Jagode naj bi imeli na enem mestu dve do tri leta, maline, robide, ribeze in kosmulje največ do 12 let, ameriške borovnice pa lahko tudi več kot trideset let. Po tej dobi je potrebno rastline presaditi na drugo lokacijo. Jagode zaradi hitrega kolobarjenja sadimo v zelenjavni vrt.

Plodovi naj zorijo vse leto

S sadjem iz domačega vrta se lahko oskrbujemo od pomladi do jeseni. V maju zorijo prve jagode. Zorenje se zaključi v začetku junija, ko že začnejo prve maline, nato kosmulje, rdeči in črni ribez ter šmarna hrušica. Proti koncu junija začnejo zoreti ameriške borovnice, v juliju pa robide. Zadnja obiranja se že prepletajo z obiranji večkrat rodnih jagod in dvakrat rodnih malin. V vsem tem obdobju nam bodo pridelek dale še češnje, hruške, asimina in na koncu še sliva in morda jablana, če bomo zanjo našli ustrezen prostor.

Koliko pridelka?

Na vrtu naj bi imeli od 3 do 4 m2jagod, od katerih pričakujemo vsaj 10 kg jagod. Količina pridelka je popolnima odvisna od uspešnosti našega gojenja. Tisti, ki želite jagode uživati vse poletje do pozne jeseni, morate posaditi večkrat rodne sorte. Če želite družino oskrbeti s približno 15 kg malin, morate posaditi vsaj 5 m malin oz. 15 rastlin na razdalji od 30 do 40 cm. Grm robide ima lahko zelo velik pridelek, vendar je rodnost ob pravilnem načinu gojenja 3 - 5 kg. S tako obremenitvijo rastline si zagotovimo visoko kakovost  plodov. Rdeči ribez lahko gojimo v obliki špalirja ali grma. Na večji grm lahko pridelamo do 10 kg pridelka, ob opori (špalir) pa 3 - 4 kg. Glede na to, da rdeči ribez v glavnem predelujemo v marmelade in sokove bo zadostovalo, da imamo v vrtu 1 do 2 grma. Ljubitelji črnega ribeza bomo v vrtu posadili približno 10 grmov črnega ribeza, kar bo nedvomno zadostovalo za družinsko oskrbo s sokom in marmelado. Grm črnega ribeza rodi  2 - 3 kg plodov.

Kosmulje imajo v primerjavi z ribezi manj pridelka. Starejše sorte imajo običajno manjše grme, novejše pa so bolj bujne in zato bolj rodne. Ameriške borovnice imajo v polni rodnosti 3 - 5 kg pridelka na grm. Približno enak pridelek dosežemo tudi pri šmarni hrušici.

Gojenje sadja je razveseljujoče in koristno. Z veliko mero občutka moramo rastline spremljati v vseh obdobjih rasti in poskrbeti za gnojenje, zalivanje in varovanje pred škodljivimi organizmi. Pri jagodičju in češnjah pa moramo še posebno paziti na ptiče, ki imajo do teh sadnih vrst nedvomno še večje veselje  kot mi.

Za komentiranje se prijavite