Plodovkam zvišajmo odpornost

Za uspešen zaključek pridelave plodovk, kjer je cilj pridelati sočen, mesnat, značilno in lepo obarvan plod s sladkim ali sladko-kislega okusa, ki naj vsebuje veliko zdravju koristnih snovi (npr karotinov, likopena, vitamina C,…), je potrebno skrbeti že od vzgoje sadik dalje in še posebej ob sajenju na stalno mesto. 

Ne pretiravajte z veliko gostoto sajenja. Večinoma plodovke sadimo na razdaljo vsaj 40 - 60 cm v vrsti in ravno toliko ali še več med vrstami. Vedno posadimo samo eno sadiko na sadilno mesto in že od začetka poskrbimo tudi za primerno oporo, tudi papriki, feferonom ali čilijem, ki v začetku nujno ne potrebuje opore, medtem ko moramo paradižniku in kumaram takoj ob sajenju ponuditi količek, vrvico ali mrežo.

Uporabimo jo, da poleti preprečimo mokroto rastlin plodovk po padavinah (dež, rosa), ko je hkrati dovolj toplo in redno nastopijo težave z glivičnimi obolenji, kot je paradižnikova (krompirjeva) plesen. Ta pogosto povzroči propad paradižnika in jajčevca, ki sta sorodnika iz družine razhudnikovk, kamor spada tudi krompir, ki pa ni plodovka. 

Streha nad posajenimi plodovkami mnogokrat prepreči tudi poškodbe po poletnih neurjih - veter, nalivi in toča. Zato vrtnarji tudi na manjših vrtovih plodovkam postavljamo »rastlinjake«, ki pogosto niso dovolj prezračeni (visoka relativna zračna vlaga). V njih gojimo preveč rastlin na enoto površine, zato se pojavijo težave z glivičnimi boleznimi. Za paradižnik bi bila že samo streha nad njim dovolj. Če bi bila ta na straneh še malo podaljšana, bi preprečevala omočitev rastlin še s strani. V suhem in toplem bodo paradižnik in ostale plodovke dobro rasle in obrodile.

Osnovna hranila plodovkam, ki so glede tega zelo zahtevne zelenjadnice, zagotovimo pred sajenjem. Uporabimo kompost ali organska gnojila, kot je Bio Plantela Nutrivit za paradižnike z dodanim kalijem, ki je plodovkam nujno potreben za kakovostne plodove. 

Za zmanjševanje stresnih razmer tudi pri plodovkah (vročina, suša, toča) uporabite multivitaminsko gnojilo Bio Plantella Vita, takoj od presajanja dalje, ko ga uporabimo za zalivanje, kasneje pa v presledkih od 14 do 25 dni tudi za prekolistno – foliarno škropljenje tudi še v času, ko prve plodove že trgamo in se oblikujejo novi.

Plodovke potrebujejo tudi velike količine vode, zato jih redno namakamo. Plod kumare npr. vsebuje od 93 do 96% vode, zato je logično, če želimo obilne pridelke kumar, vode ne sme primanjkovati. Z redno, vsakodnevno oskrbo z vodo pridobimo sortno značilne, dolge, lepe in sočne kumare, ki so zato tako osvežilne, saj poleg obilja vode vsebujejo še druge, za človeka, koristne minerale in vitamine.

Neenakomerno namakanje kumar se pokaže v plodu kumare, ki je izkrivljen, zavit ali hruškast. Zato vsem plodovkam, tudi tistim malo manj zahtevnim za vodo, kot sta paprika ali paradižnik, vode ne sme zmanjkati, sicer bo pridelek plodov skromen in manj kakovosten. 

Pri paradižniku poznamo debeloplodne, mesnate tipe, uveljavljajo  pa se drobnoplodni – češnjevi tipi paradižnika. Prvi dajejo večje in mesnate plodove, nekateri prisegajo na volovski tip paradižnika, ki velja za bolj občutljivega, tako na stresne razmere kot na hranila (npr. kalcij).  Veliko vrtnarjev bolj ceni druge sorte »domačega« (zelo debeloplodni tip) paradižnika, ki je manj občutljiv na dejavnike okolja. 

Novost zadnjih let pa so drobnoplodne sorte s plodovi v velikosti od češnje do slive. Plodovi teh sort so slajši kot bombončki, zelo bogati z likopenom, naravnim antioksidantom, ki bi ga veliko morali uživati predvsem moški zaradi prostate.

Med preostalimi plodovkami v zadnjem obdobju iščemo sorte, ki so najbolj prilagojene ekstremnim poletjem. Postajajo zanimive različne barve in oblike plodov, ne samo pri paradižniku, tudi pri papriki, jajčevcu, bučkah. Če je med njimi kakšna sorta plodovk, ki še posebej dobro prenaša visoke temperature, ali potrebuje za kakovostne plodove manj vode in so zanimivi po okusu, barvi in obliki, potem so perspektivni za pridelavo. Če je to domača, stara sorta plodovk, jo skrbno ohranjajte in pridelujete tudi v bodoče.

Za spomladansko dodatno prekrivanje po presajanju uporabite vlakninaste prekrivke – koprene. Uporabljajte jih vse dokler temperature zraka ne dosegajo optimalnih temperatur za gojenje plodovk od 22 do 30°C. Ko bo vroče in bodo maksimalne dnevne temperature višje od 35°C, koprene odstranite. S koprenami tudi fizično preprečimo nalet škodljivim insektom ter hkrati mehansko zaščitimo rastline pred poškodbami močnih nalivov, tudi toče. 

Če uporabimo še protitočne mreže in jih ustrezno pričvrstimo nad gojene plodovke, bodo po poletnih neurjih s točo rastline zagotovo ostale manj poškodovane.

Primerno ogreta tla spomladi so pomembnejša kot ogret zrak. Pogosto je lahko topel spomladanski dan, ko se ozračje ogreje nad 20°C lahko zelo zavajajoč, saj tla takrat niti približno niso ogreta enako kot zrak. Tla se namreč ogrevajo veliko bolj počasi, še posebej, če so bolj vlažna, le če so tla suha, se ogrevajo hitreje. Zato izmerimo temperaturo tal pred sajenjem sadik plodovk. 

V ta namen uporabimo termometer za merjenje temperature tal, ki ga zapičimo v tla na ustrezno globino, npr. na 10 - 15 cm globoko in po nekaj minutah odčitamo vrednost v °C. Tla, hladnejša od 12°C, so  ob koncu aprila in v maju še neprimerna za presajanje plodovk, zato ne hitimo in ne prehitevamo s sajenjem sadik, saj jih s sajenjem v tako hladna tla premočno šokiramo. Šok je pogosto vzrok za propadanje sadik ali vsaj za resne težave v času oblikovanja prvih in težko pričakovanih plodov paradižnika. Plodovke presajamo šele, ko imajo tla vsaj 14 do 16°C.