Plodovke so skupina
toplotno zahtevnih zelenjadnic, med katere prištevamo: paradižnik, papriko,
jajčevec, kumare, bučke. V zadnjem desetletju, ko nas v pridelavi plodovk neugodne
vremenske razmere pogosto zelo ovirajo, smo se v pridelavi še posebej pričeli
prilagajati, rabimo pripomočke za preprečitev škode in omogočanje uspešne
pridelave plodovk.
Primerno sajenje
Za uspešen
zaključek pridelave plodovk, kjer je cilj pridelati sočen, mesnat, značilno in
lepo obarvan plod s sladkim ali sladko-kislega okusa, ki naj vsebuje veliko
zdravju koristnih snovi (npr karotinov, likopena, vitamina C,…), je potrebno
skrbeti že od vzgoje sadik dalje in še posebej ob sajenju na stalno mesto.
Ne
pretiravajte z veliko gostoto sajenja. Večinoma plodovke sadimo na razdaljo
vsaj 40 - 60 cm v vrsti in ravno toliko ali še več med vrstami. Vedno posadimo
samo eno sadiko na sadilno mesto in že od začetka poskrbimo tudi za primerno
oporo, tudi papriki, feferonom ali čilijem, ki v začetku nujno ne potrebuje
opore, medtem ko moramo paradižniku in kumaram takoj ob sajenju ponuditi
količek, vrvico ali mrežo.
Vsaj streha ali celo rastlinjak
Uporabimo jo,
da poleti preprečimo mokroto rastlin plodovk po padavinah (dež, rosa), ko je
hkrati dovolj toplo in redno nastopijo težave z glivičnimi obolenji, kot je
paradižnikova (krompirjeva) plesen. Ta pogosto povzroči propad paradižnika in
jajčevca, ki sta sorodnika iz družine razhudnikovk, kamor spada tudi krompir,
ki pa ni plodovka.
Streha nad posajenimi plodovkami mnogokrat prepreči tudi
poškodbe po poletnih neurjih - veter, nalivi in toča. Zato vrtnarji tudi na
manjših vrtovih plodovkam postavljamo »rastlinjake«, ki pogosto niso dovolj
prezračeni (visoka relativna zračna vlaga). V njih gojimo preveč rastlin na
enoto površine, zato se pojavijo težave z glivičnimi boleznimi. Za paradižnik
bi bila že samo streha nad njim dovolj. Če bi bila ta na straneh še malo
podaljšana, bi preprečevala omočitev rastlin še s strani. V suhem in toplem bodo
paradižnik in ostale plodovke dobro rasle in obrodile.
Prilagojeno namakanje in gnojenje
Osnovna hranila
plodovkam, ki so glede tega zelo zahtevne zelenjadnice, zagotovimo pred
sajenjem. Uporabimo kompost ali organska gnojila, kot je Bio Plantela Nutrivit za paradižnike z dodanim kalijem, ki je plodovkam nujno potreben za kakovostne
plodove.
Za zmanjševanje stresnih razmer tudi pri plodovkah (vročina, suša,
toča) uporabite multivitaminsko gnojilo Bio Plantella Vita, takoj od presajanja
dalje, ko ga uporabimo za zalivanje, kasneje pa v presledkih od 14 do 25 dni
tudi za prekolistno – foliarno škropljenje tudi še v času, ko prve plodove že
trgamo in se oblikujejo novi.
Plodovke
potrebujejo tudi velike količine vode, zato jih redno namakamo. Plod kumare npr.
vsebuje od 93 do 96% vode, zato je logično, če želimo obilne pridelke kumar,
vode ne sme primanjkovati. Z redno, vsakodnevno oskrbo z vodo pridobimo sortno
značilne, dolge, lepe in sočne kumare, ki so zato tako osvežilne, saj poleg
obilja vode vsebujejo še druge, za človeka, koristne minerale in vitamine.
Neenakomerno namakanje kumar se pokaže v plodu kumare, ki je izkrivljen, zavit
ali hruškast. Zato vsem plodovkam, tudi tistim malo manj zahtevnim za vodo, kot
sta paprika ali paradižnik, vode ne sme zmanjkati, sicer bo pridelek plodov
skromen in manj kakovosten.
Izbor tolerantnih vrst in sort
Pri paradižniku
poznamo debeloplodne, mesnate tipe, uveljavljajo pa se drobnoplodni – češnjevi tipi paradižnika.
Prvi dajejo večje in mesnate plodove, nekateri prisegajo na volovski tip
paradižnika, ki velja za bolj občutljivega, tako na stresne razmere kot na
hranila (npr. kalcij). Veliko vrtnarjev
bolj ceni druge sorte »domačega« (zelo debeloplodni tip) paradižnika, ki je
manj občutljiv na dejavnike okolja.
Novost zadnjih let pa so drobnoplodne sorte
s plodovi v velikosti od češnje do slive. Plodovi teh sort so slajši kot bombončki,
zelo bogati z likopenom, naravnim antioksidantom, ki bi ga veliko morali
uživati predvsem moški zaradi prostate.
Med preostalimi
plodovkami v zadnjem obdobju iščemo sorte, ki so najbolj prilagojene ekstremnim
poletjem. Postajajo zanimive različne barve in oblike plodov, ne samo pri
paradižniku, tudi pri papriki, jajčevcu, bučkah. Če je med njimi kakšna sorta
plodovk, ki še posebej dobro prenaša visoke temperature, ali potrebuje za
kakovostne plodove manj vode in so zanimivi po okusu, barvi in obliki, potem so
perspektivni za pridelavo. Če je to domača, stara sorta plodovk, jo skrbno
ohranjajte in pridelujete tudi v bodoče.
Uporaba prekrivk, mrež …
Za spomladansko
dodatno prekrivanje po presajanju uporabite vlakninaste prekrivke – koprene.
Uporabljajte jih vse dokler temperature zraka ne dosegajo optimalnih temperatur
za gojenje plodovk od 22 do 30°C. Ko bo vroče in bodo maksimalne dnevne
temperature višje od 35°C, koprene odstranite. S koprenami tudi fizično
preprečimo nalet škodljivim insektom ter hkrati mehansko zaščitimo rastline pred
poškodbami močnih nalivov, tudi toče.
Če uporabimo še protitočne mreže in jih
ustrezno pričvrstimo nad gojene plodovke, bodo po poletnih neurjih s točo
rastline zagotovo ostale manj poškodovane.
S presajanjem spomladi ne hitimo
Primerno ogreta
tla spomladi so pomembnejša kot ogret zrak. Pogosto je lahko topel spomladanski
dan, ko se ozračje ogreje nad 20°C lahko zelo zavajajoč, saj tla takrat niti
približno niso ogreta enako kot zrak. Tla se namreč ogrevajo veliko bolj
počasi, še posebej, če so bolj vlažna, le če so tla suha, se ogrevajo hitreje.
Zato izmerimo temperaturo tal pred sajenjem sadik plodovk.
V ta namen uporabimo
termometer za merjenje temperature tal, ki ga zapičimo v tla na ustrezno
globino, npr. na 10 - 15 cm globoko in po nekaj minutah odčitamo vrednost v °C.
Tla, hladnejša od 12°C, so ob koncu
aprila in v maju še neprimerna za presajanje plodovk, zato ne hitimo in ne prehitevamo
s sajenjem sadik, saj jih s sajenjem v tako hladna tla premočno šokiramo. Šok
je pogosto vzrok za propadanje sadik ali vsaj za resne težave v času
oblikovanja prvih in težko pričakovanih plodov paradižnika. Plodovke presajamo
šele, ko imajo tla vsaj 14 do 16°C.
Za največji uspeh uporabite:
Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje plodovk. Dodan naravni kalij prinaša bolj čvrste plodove polnega okusa.