Stebelna ali špargljeva solata - Klub Gaia

Stebelna ali špargljeva solata

Kristina Škrbec, univ. dipl. inž. agr.

Solata je pri nas najbolj priljubljena zelenjava. Verjeli ali ne, pri solati lahko uživamo tudi steblo, ki je izjemno okusno. To še posebej velja za stebelno ali špargljevo solato.

Stebelna, špargljeva solata ali kitajska solata, angleško Celtuce, kitajsko Wo-sun, Wo-ju ali Wo-chu, latinsko Lactuca sativa var. angustiana, je ena najbolj enostavnih vrtnin za vzgojo. Je zelo okusna, a na žalost zelo podcenjena zelenjava. Največ jo uporabljajo na Kitajskem, od koder tudi izvira, vendar se njena uporaba širi tudi v Evropo. Predvsem preko kuharskih šefov, ki jo uporabljajo v različnih jedeh.

Steblo olupimo

Je solata, ki jo gojimo zaradi odebeljenega stebla. Listi, čeprav rahlo grenkega okusa, so tudi užitni. Zelo mladi listi pa ne grenijo. Liste uživamo kot solato (mlade, ki ne grenijo) ali kot špinačo (tudi tiste, ki rahlo grenijo, saj s pravilnim kuhanjem grenkobo omilimo).

Steblo olupimo (z nožem ali lupilcem za krompir), spodaj je bele do rahlo zelene barve, presenetljivo krhko, sočno in delikatesnega okusa. Okus ima po lešnikih, nekateri pravijo, da je okus kombinacija bučke in artičoke, drugi, da ima okus po kumarah. Uživamo ga surovega ali razrezanega na kolobarje v različnih jedeh: v voku, na žaru, kuhano ali vloženo. Nekateri ga imajo najraje surovega, saj je zelo sočen in odličen v solati. Lahko ga jemo namesto kumar, redkvice ali korenčka. Paše s kitajskimi, vendar se ujame tudi z mediteranskimi začimbami: limona, orehi in oljčno olje.

Prenaša vročino in mraz

Predvsem pa je pomembno to, da si jo lahko sami vzgojimo v domačem vrtu, saj prenaša vroče in hladno vreme.

Sejemo jo spomladi, tako kot solato. S setvijo na prosto začnemo lahko že v toplem marcu in nadaljujemo do srede junija. V toplih krajih z milimi zimami, jo lahko sejemo že jeseni, in sicer v vrste. Med vrstami naj bo razdalja 30-40 cm. Kali nekje po 7-14 dnevih. Ker je v vrečici malo semena, jo sejemo ne preveč na gosto, tako da čim manj redčimo. Tega se lotimo, ko so rastline visoke približno 2 cm. Odvečne mlade rastlinice ne zavržemo, ampak jih presadimo med kakšne druge vrtnine (morda na severni rob gredice, kjer bomo sadili rdečo peso, kumare, papriko ali fižol). Končna razdalja med rastlinami naj bo 30-40 cm. Lahko jo sejemo večkrat v razmiku 14 dni.

Po enem mesecu lahko že uživamo mlade lističe, ki ne grenijo. Steblo zraste 40 -100 cm in je debeline 2 - 8 cm. Dozori nekje okoli 60 - 75 dni po setvi. Stebla režemo zjutraj, saj so takrat najbolj hrustljava. Režemo jih nekaj centimetrov nad tlemi. Ko gre rastlina v cvet, postane grenka in neužitna.

Najraje ima sončno gredico, vendar malo sence ji tudi ne bo škodilo. Glede tal ni zahtevna, dobro pa je, da jih pred setvijo zrahljamo in pognojimo s 100 % organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo, ki ima prilagojeno sestavo za solatnice. Med rastjo tla med rastlinami prekrijemo z zastirko. V suši obvezno zalivamo.

Gre pozno v cvet, zato nam uspeva preko poletja. Lahko celo prezimi in požene zgodaj spomladi. Kot prva spomladanska solata iz domačega vrta.

Ker je to ena bolj zanimivih vrtnin, o kateri se ne ve točno, kakšnega okusa je, si jo čim prej posejmo v domači zelenjavni vrt.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo

Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje listnate zelenjave. Dodan je kalij iz naravnih virov.