Prenaša vročino in mraz
Predvsem
pa je pomembno to, da si jo lahko sami vzgojimo v domačem vrtu, saj prenaša
vroče in hladno vreme.
Sejemo
jo spomladi, tako kot solato. S setvijo na prosto začnemo lahko že v toplem
marcu in nadaljujemo do srede junija. V toplih krajih z milimi zimami, jo lahko
sejemo že jeseni, in sicer v vrste. Med vrstami naj bo razdalja 30-40 cm. Kali
nekje po 7-14 dnevih. Ker je v vrečici malo semena, jo sejemo ne preveč na
gosto, tako da čim manj redčimo. Tega se lotimo, ko so rastline visoke
približno 2 cm. Odvečne mlade rastlinice ne zavržemo, ampak jih presadimo med
kakšne druge vrtnine (morda na severni rob gredice, kjer bomo sadili rdečo
peso, kumare, papriko ali fižol). Končna razdalja med rastlinami naj bo 30-40
cm. Lahko jo sejemo večkrat v razmiku 14 dni.
Po
enem mesecu lahko že uživamo mlade lističe, ki ne grenijo. Steblo zraste 40 -100
cm in je debeline 2 - 8 cm. Dozori nekje okoli 60 - 75 dni po setvi. Stebla
režemo zjutraj, saj so takrat najbolj hrustljava. Režemo jih nekaj centimetrov
nad tlemi. Ko gre rastlina v cvet, postane grenka in neužitna.
Najraje
ima sončno gredico, vendar malo sence ji tudi ne bo škodilo. Glede tal ni zahtevna,
dobro pa je, da jih pred setvijo zrahljamo in pognojimo s 100 % organskim
gnojilom Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo, ki ima prilagojeno
sestavo za solatnice. Med rastjo tla med rastlinami prekrijemo z zastirko. V
suši obvezno zalivamo.
Gre
pozno v cvet, zato nam uspeva preko poletja. Lahko celo prezimi in požene
zgodaj spomladi. Kot prva spomladanska solata iz domačega vrta.
Ker
je to ena bolj zanimivih vrtnin, o kateri se ne ve točno, kakšnega okusa je, si
jo čim prej posejmo v domači zelenjavni vrt.