Kako sejati in saditi?

Včasih se zaplete že pri izbiri semena, saj je za začetnika sort kar preveč. Najlažje je, če se v vrtnem centru obrnemo na prodajalce, ki nam lahko pri tem precej pomagajo. Lahko prelistamo tudi kakšen katalog s semeni in opisi vrtnin. Vsekakor preverimo rok trajanja na vrečki, saj se s časom kalivost semen zmanjšuje.

Obenem se odločimo, katere vrtine bomo sejali in katere sadili. Ker imamo vrt prvo leto in se učimo osnov vrtnarjenja, bomo za začetek nekaj vrtnin posejali, druge pa kupili v obliki sadik. Sami bomo sadike vzgajali naslednje leto, ko bomo že bolj izkušeni.

Če primerjamo direktno setev na prosto z vzgojo zelenjadnic iz sadik, lahko ugotovimo, da  s sadikami lahko pridelamo neko vrtnino približno en mesec prej. Poleg tega se lahko zgodi, da posejano seme ne vzklije ali vzklije le del semen, kar spet pomeni manjši in poznejši pridelek. Skoraj vse vrtnine vzgojimo iz sadik, direktno sejemo le korenček in pastinak, saj bi jima pri presajanju uničili glavno korenino. Kljub temu se navadno odločamo za setev graha, fižola, solat, redkvice, kreše.

Čas sajenja je odvisen od temperature tal, ki je pomembnejša od temperature zraka. Za kaljenje zgodnjih spomladanskih vrtnin, kot so: solata, redkvica, bob in grah, je dovolj temperatura 5 stopinj C. Zgodaj spomladi lahko sadimo še spomladanski česen in čebulček.

Tla se segrevajo veliko počasneje kot zrak, še posebej težka in mokra tla. Idealna temperatura za kalitev semen vrtnin je okoli 20 ºC, marca pa zemlja redko doseže več kot 5 ºC.

Pri tej temperaturi že lahko kalijo grah, bob in spomladanski česen, kasneje posadimo sadike solate, cvetačo, zelje, brokoli in čebulo, v aprilu lahko že sejemo peteršilj, korenček in blitvo, konec aprila in v maju pa ostale zelenjadnice, ki potrebujejo višjo temperaturo.

Podatke o temperaturi tal najdemo na spletni strani Agencije ARSO med agrometeorološkimi podatki.

Vrtnine lahko sejemo na gredice povprek neurejeno ali v vrste. Globina sajenja je odvisna od debeline semena in od tega, ali je rastlina svetlokalivka ali ne. Svetlokalivke kalijo na svetlobi, temnokalivke pa moramo prekriti s prstjo.

Med vrtninami je večina temnokalivk, na svetlobi kali le solata, med zelišči pa koper in šetraj.

Manjša semena sejemo bolj plitvo, prekrijemo jih s približno 1 cm debeline prsti, debelejša pa globlje (do 5 cm).

Večino vrtnin sejemo v vrste. Na gredi napeljemo vrvico in ob njej naredimo brazdo, ki je tako globoka kot zahteva vrtnina, ki jo sejemo. Podatke o globini setve največkrat dobimo tudi na vrečki semena. Semena v primerni razdalji (o kateri ravno tako najdemo podatke na vrečki) potresemo v brazdo in prekrijemo s prstjo. Pri tem si pomagamo z grabljami. Tla malo potlačimo in zalijemo. Včasih posejemo skupaj v isto vrsto dve vrtnini – počasi in hitro rastočo, npr. redkvico in korenček. Redkvica bo dozorela še preden bi lahko pri razvoju ovirala korenček. 

Za nekatere rastline, ki rastejo bolj skupaj (npr. grah), naredimo širše jarke, v katere rastline enakomerno razporedimo. Zelenjavo za rezanje (nekatere solate) sejemo prosto. Pregosto zelenjavo bomo redčili in pri tem odstranjevali šibkejše rastline.

Sajenje vrtnin je še enostavnejše kot setev. Sadike najprej še v lončkih postavimo na zanje predvideno mesto na gredici. Ravno tako jih lahko sadimo v vrsti, ki jo označimo z vrvico. Pazimo na pravilno medvrstno in vrstno razdaljo. S sadilno lopatko ali motiko naredimo sadilno jamico, sadiko izlončimo in posadimo. Večino vrtnin sadimo tako globoko kot so rasle v lončku. Izjema je paradižnik, ki ga sadimo globlje. Pri solati pazimo, da je srce dvignjeno nad tlemi in ga ne zasujemo z zemljo. Posajene sadike zalijemo z multivitaminskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki temelji na vitaminih iz skupine B, aminokislinah in huminskih kislinah. Vita bo rastline okrepila, omogočila hitrejšo rast in večjo odpornost na zunanje razmere.