Kako sejati in saditi? - Klub Gaia

Kako sejati in saditi?

Nevenka Breznik, univ. dipl. inž. agr.

Ko smo gredice pripravili in pognojili, je na vrsti setev in saditev zelenjadnic. Pri tem upoštevamo pravilno globino setve, razdaljo med rastlinami v vrsti in med vrstami in seveda  svetlobo, ki jo potrebujejo vrtnine za kaljenje semena.

Izbira semena

Včasih se zaplete že pri izbiri semena, saj je za začetnika sort kar preveč. Najlažje je, če se v vrtnem centru obrnemo na prodajalce, ki nam lahko pri tem precej pomagajo. Lahko prelistamo tudi kakšen katalog s semeni in opisi vrtnin. Vsekakor preverimo rok trajanja na vrečki, saj se s časom kalivost semen zmanjšuje.

Seme ali sadike

Obenem se odločimo, katere vrtine bomo sejali in katere sadili. Ker imamo vrt prvo leto in se učimo osnov vrtnarjenja, bomo za začetek nekaj vrtnin posejali, druge pa kupili v obliki sadik. Sami bomo sadike vzgajali naslednje leto, ko bomo že bolj izkušeni.

Če primerjamo direktno setev na prosto z vzgojo zelenjadnic iz sadik, lahko ugotovimo, da  s sadikami lahko pridelamo neko vrtnino približno en mesec prej. Poleg tega se lahko zgodi, da posejano seme ne vzklije ali vzklije le del semen, kar spet pomeni manjši in poznejši pridelek. Skoraj vse vrtnine vzgojimo iz sadik, direktno sejemo le korenček in pastinak, saj bi jima pri presajanju uničili glavno korenino. Kljub temu se navadno odločamo za setev graha, fižola, solat, redkvice, kreše.

Kdaj sejemo

Čas sajenja je odvisen od temperature tal, ki je pomembnejša od temperature zraka. Za kaljenje zgodnjih spomladanskih vrtnin, kot so: solata, redkvica, bob in grah, je dovolj temperatura 5 stopinj C. Zgodaj spomladi lahko sadimo še spomladanski česen in čebulček.

Tla se segrevajo veliko počasneje kot zrak, še posebej težka in mokra tla. Idealna temperatura za kalitev semen vrtnin je okoli 20 ºC, marca pa zemlja redko doseže več kot 5 ºC.

Pri tej temperaturi že lahko kalijo grah, bob in spomladanski česen, kasneje posadimo sadike solate, cvetačo, zelje, brokoli in čebulo, v aprilu lahko že sejemo peteršilj, korenček in blitvo, konec aprila in v maju pa ostale zelenjadnice, ki potrebujejo višjo temperaturo.

Podatke o temperaturi tal najdemo na spletni strani Agencije ARSO med agrometeorološkimi podatki.

Kako sejemo

Vrtnine lahko sejemo na gredice povprek neurejeno ali v vrste. Globina sajenja je odvisna od debeline semena in od tega, ali je rastlina svetlokalivka ali ne. Svetlokalivke kalijo na svetlobi, temnokalivke pa moramo prekriti s prstjo.

Med vrtninami je večina temnokalivk, na svetlobi kali le solata, med zelišči pa koper in šetraj.

Manjša semena sejemo bolj plitvo, prekrijemo jih s približno 1 cm debeline prsti, debelejša pa globlje (do 5 cm).

Setev vrtnin v vrsto

Večino vrtnin sejemo v vrste. Na gredi napeljemo vrvico in ob njej naredimo brazdo, ki je tako globoka kot zahteva vrtnina, ki jo sejemo. Podatke o globini setve največkrat dobimo tudi na vrečki semena. Semena v primerni razdalji (o kateri ravno tako najdemo podatke na vrečki) potresemo v brazdo in prekrijemo s prstjo. Pri tem si pomagamo z grabljami. Tla malo potlačimo in zalijemo. Včasih posejemo skupaj v isto vrsto dve vrtnini – počasi in hitro rastočo, npr. redkvico in korenček. Redkvica bo dozorela še preden bi lahko pri razvoju ovirala korenček. 

Za nekatere rastline, ki rastejo bolj skupaj (npr. grah), naredimo širše jarke, v katere rastline enakomerno razporedimo. Zelenjavo za rezanje (nekatere solate) sejemo prosto. Pregosto zelenjavo bomo redčili in pri tem odstranjevali šibkejše rastline.

Sajenje sadik vrtnin

Sajenje vrtnin je še enostavnejše kot setev. Sadike najprej še v lončkih postavimo na zanje predvideno mesto na gredici. Ravno tako jih lahko sadimo v vrsti, ki jo označimo z vrvico. Pazimo na pravilno medvrstno in vrstno razdaljo. S sadilno lopatko ali motiko naredimo sadilno jamico, sadiko izlončimo in posadimo. Večino vrtnin sadimo tako globoko kot so rasle v lončku. Izjema je paradižnik, ki ga sadimo globlje. Pri solati pazimo, da je srce dvignjeno nad tlemi in ga ne zasujemo z zemljo. Posajene sadike zalijemo z multivitaminskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki temelji na vitaminih iz skupine B, aminokislinah in huminskih kislinah. Vita bo rastline okrepila, omogočila hitrejšo rast in večjo odpornost na zunanje razmere.

Sajenje paradižnika

  •     paradižnik sadimo na sončno lego, vendar šele v maju, ko ni več nevarnosti pozebe,
  •     tla prekopljemo do 20 cm globoko
  •     pognojimo z naravnim ekološkim gnojilom v obliki pelet Bio Plantella Nutrivit za paradižnik
  •     sadike previdno izlončimo in posadimo tako, da je večina stebla do prvih listov pod zemljo – sadimo postrani, da se iz stebla razvijejo dodatne korenine, kar pomeni boljšo rast in večji pridelek
  •     zalijemo z multivitaminskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki smo ga primešali vodi
  •     ob sadiki postavimo oporo, na katero bomo privezovali paradižnik, ko bo dovolj zrasel

vrtnina razdalja v vrsti (cm) medvrstna razdalja (cm)
vrtnina razdalja v vrsti (cm) medvrstna razdalja (cm)
solata 25 - 30 30
endivija 30 40
špinača 10-15 25
motovilec 2-3 20
korenček 3 30
peteršilj 3 30
zelje 40 45
brokoli 40 40
cvetača 40 40
brstični ohrovt 50 50
grah 20-30 30-50
čebula 20 30
paradižnik 45 70
paprika 45 50
kumare 50 100

Zaščita pred mrazom

Zgodnje vrtnine, ki smo jih posadili,  prekrijemo z vrtnarsko kopreno, da jih zaščitimo pred morebitnim mrazom.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke

Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje plodovk. Dodan naravni kalij prinaša bolj čvrste plodove polnega okusa.

Bio Plantella Vita

Naravni vitaminski kompleks za prehrano rastlin, ki rastline prehranjuje in povečuje odpornost na zunanje stresne razmere.
Za komentiranje se prijavite