Letos nam vremenske razmere niso
dovolile zgodnjih setev na vrtu, a zgodnja pomlad v naravi ponuja obilo užitnih rastlin med divjimi rastlinami ali
pleveli. V Sloveniji je od cca 3500 registriranih samoraslih rastlin le cca 30
strupenih, Vse ostale so vsaj pogojno užitne, seveda ob pravem času in v
zmernih količinah.
Skupino sošolcev, agronomov je med užitne divje rastline in
plevele na terenskih vajah vodil Dario Cortese, izkušeni poznavalec in avtor mnogih knjig o divjih rastlinah.
Prvi, ki nas spomladi pritegne, je čemaž (Allium ursinum), a pomembno je prepoznati pravo
rastlino. Ima značilen vonj po česnu in široke liste, ki so zgoraj bleščeči.
Nikakor ga ne smemo zamenjati z jesenskim podleskom, katerega so dovolj le 3
rastline, da povzročijo notranjo krvavitev in zastrupitev. Listi podleska so
bolj ozki in rastejo ob steblu ter so brez značilnega vonja. Podobne liste imajo
tudi šmarnice, vendar tudi tem listi rastejo na deblu in ti so z razliko od
čemaža bleščeči na spodnji strani. Da ne pride do mešanja rastlin, je najboljše
nabirati vsak list posebej. Ravno tako lahko v naravi in okolici vrta nabiramo
divje čebulice, podobne lukom in z vonjem po čebuli.
V naravi najdemo veliko vrst kopriv, in vse rastline podobne
koprivam so užitne. Mrtve koprive lahko uporabimo v solatah in prikuhah. Velika kopriva
(Urtica dioica) pa je kraljica
med divjimi rastlinami zahvaljujoč sestavinam. Vsebuje veliko železa in beljakovin ter
kalcija. Najboljše je nabirati mlade vršičke, to je dva večja para vrhnjih
listov, in sicer v času pred cvetenjem. Pravo koprivo povaljamo med rokami, da
ne bo več tako pekoča. Lahko jo uživamo svežo, kuhano ali jo sušimo za čaje. Posušene vršičke lahko
zmeljemo in uživamo eno žličko prahu dnevno za izboljšanje krvne slike.
Užitne so tudi vse radičevke,kot je regrat, ki raste na tleh, bogatih z dušikom. Tudi svinjak z narezljanimi listi in navadna
smrdljivka ter podobne rastline lahko uporabimo na enak način. Zanje je
značilno, da rastejo v rozeti in spustijo beli mleček, ko odtrgamo list. Navadni svinjak (Hypochaeris radicata) raste na bolj kislih tleh in cveti rumeno. Na Koroškem ga uporabljajo za pripravo špehovke, kjer zelene liste pripravijo skupaj
z ocvirki. Mirno uporabimo tudi listje travniške kadulje (Salvia pratensis) kot
nadomestek solati. Užiten je tudi slak.
Spomladi lahko zaužijemo mlade liste solatnih dreves.
Najboljša med njimi sta lipa in lipovec,katerih mladi listi so lahko osnova za solate. Mlade orehove vršičke lahko
uporabimo za pripravo namazov ali le kot dekoracijo drugim jedem.
Prava osvežitev je čudovita modro cvetoča spomladanska torilnica ( Omphalodes verna), ki je prekrasna tudi kot pokrovna rastlina na
humoznih tleh. Užitni so tako listi kot cvetovi, ki nam bodo čudovito
popestrili marsikatero juho ali solato.
Mladi poganjki ivanjščiceso ravno tako prava popestritev za solato, pa ravno tako listi rumene okrasne lopatice, vendar le v
času pred cvetenjem.
Spomladi nam
mnogokrat vrt na vlažnih delih, revnih z dušikom, tla prekrijejo kurja črevca ali navadna
zvezdica (Stellaria media). Rastlina ima nežne bele posamične cvetove in
drobne srčasto oblikovane listke. Ponekod po Evropi so jo zelo cenili kot
zdravilno zelišče, ki vsebuje veliko vitamina C, beta karotena, magnezija,
kalcija ter drugih vitaminov in mineralov. Drobni cvetovi in lističi se za
prehrano lahko nabirajo vse poletje. Cveti od aprila do oktobra. Ime je dobila
po dolgih plazečih steblih, ki se prepletajo. To je odlična, povsem naravna
solata z okusom po mladi koruzi. Tako imamo brez truda solato na vrtu,
istočasno pa se znebimo plevela.
Užitni so tudi vsi trpotci z zanimivo aromo po gobah.
Popke popražimo na maščobi in uporabimo kot zabelo. Brez strahu lahko zaužijemo tudi vse vrste
rožnic, kot je tudi petoprstnik.
Na enodnevnem vodenem sprehodu pod vodstvom Daria vsak lahko pridobi dragocena znanja. Ravno tako je teh veliko v njegovih in sorodnih knjigah o divji hrani. S tem spoznamo, da vse kar je samoraslo
na vrtu, ni le nadležen plevel, ampak mnogokrat odlična solata.