Vrtnine so različno lačne

Običajno so potrebe vrtnin vsaj po osnovnih makrohranilih, med katere štejemo dušik, fosfor in kalij, v približno enakem razmerju. To pomeni, da tiste rastline, ki imajo večje zahteve po dušiku, potrebujejo tudi večje količine drugih makrohranil. Zato morajo biti ta hranila v tleh v pravilnem razmerju. To si lahko predstavljamo kakor hišico iz kart, ki smo jo kot otroci radi postavljali. Temelj te hišice so dušik, fosfor in kalij. Vendar morajo biti ti ravno v pravem razmerju, da hišica stoji. Če je ena karta prevelika ali premajhna, se hišica podre. Torej, če imajo rastline enega hranila preveč ali premalo, se poruši njihova naravna odpornost.

Drugo nadstropje predstavljajo elementi, ki jih rastline potrebujejo manj, a so še vedno potrebni v precejšnjih količinah. To so kalcij, magnezij in žveplo. Pri njih je še bolj pomembno, da je razmerje hranil ravno pravo, drugače  rastline ne bodo tako zdrave kot bi si želeli.

Na vrtu se gnojenju z mineralnimi gnojili izogibamo, raje uporabljamo organska gnojila. Iz skupine mineralnih gnojil bi lahko kot koristna izvzeli le listna gnojila, ki so pogosto potrebna, saj lahko z njimi pokrivamo trenutna pomanjkanja nekaterih hranil. Najpogosteje je to kalcij v hudi poletni vročini, ali mikrohranila, kot je bor, pri posebej zahtevnih rastlinah. Z dodajanjem bora kapusnicam, pa tudi plodovkam v drugi polovici poletja, bomo vzgojili bolj zdrave rastline.

 Osnovni organski gnojili sta še vedno odležan hlevski gnoj ali raje Plantella Organik v peletih in dobro ter pravilno pripravljen domač kompost. Žal pa smo Slovenci ravno z organskimi gojili v preteklih letih na vrtovih gnojili preveč. Preveč je v tem primeru slabo, celo slabše kakor premalo. Zaradi premalo gnojenja bo pridelek nekoliko nižji, če pa gnojimo preveč, bomo morali za zdravje rastlin dodatno poskrbeti s kemičnimi sredstvi. Pogosto se zgodi, da pridelka sploh ne bomo imeli ali da ne bo zdrav.

V vsakem primeru je zelo priporočljivo, da v vrtu najprej naredimo analizo zemlje. Če nam ta pokaže, da so razmerja med hranili v zemlji zadovoljiva, potem lahko vsako tretje leto pognojimo z do 3 l na m² uležanega hlevskega gnoja ali 4 l na m² domačega komposta. Na tako pognojeno gredico sadimo prej omenjene požrešnice. Naslednje leto na te gredice sadimo tiste vrtnine, ki potrebujejo manj hranil. To so predvsem korenovke, gomoljnice, visok fižol, por, blitva, nadzemna kolerabica, radič in endivija, pa tudi paradižnik bo dobro uspeval na teh gredicah. Na tretji del, ki je bil pognojen pred dvema letoma, pa sadimo stročnice (razen visokega fižola) in na četrti čebulnice, razen pora. Solato, motovilec in špinačo lahko sadimo na katero koli gredico, posebej če jih sadimo v mešanih posevkih.

V zadnjih letih imamo na trgu zelo kakovostna nadomestila hlevskega gnoja in domačega komposta. Odlično in povsem organsko gnojilo je Plantella Organik. Poleg visoke kakovosti hranil je njegova prednost tudi lažje rokovanje. Poleg tega ne vsebujejo semena plevelov in ličink škodljivcev in seveda je do njega veliko lažje priti. Organik in tudi peletirana organska gnojila Bio Plantella Nutrivit imajo pečat oz. evropsko dovoljenje za ekološko pridelavo. To gnojilo je dolgo delujoče, če gnojimo po navodilih proizvajalca, zaležejo za vso sezono. Vendar moramo tudi za njihovo uporabo vedeti, katere rastline potrebujejo več hranil in katere manj. Držimo se navodil na vreči gnojila, če so naštete količine le za požrešnice, pa manj zahtevne vrtnine pognojimo za tretjino do polovico manj. Vse, tudi nezahtevne rastline v času vegetacije (hitre rasti listov, dohranjujemo še s tekočim naravnim hranilom Bio Plantella Vrt, narejeno iz morskih alg.

Čeprav organsko gnojilo Plantella Organik   tudi dolgoročno povečuje količino humusa v tleh, pa priporočamo kombiniranje tudi z rastlinami za zeleni podor. S pridelkom, posebej listnatih rastlin, odnesemo namreč z vrta veliko organskih snovi. Trajni humus nadomestimo tako, da v tla zadelamo namerno posejano rastlinsko maso. Vsako leto bi bilo potrebno čez leto ali čez zimo posejati vsaj gredico ali dve z rastlinami, ki jih bomo zakopali v tla. Lahko pa namesto tega uporabljamo vse poletje tudi naravne rastlinske zastirke, najpogosteje in najpreprosteje uporabimo pokošeno travo z zelenic, lahko pa tudi zelene rastlinske ostanke drugih rastlin.

Če v želji po čim večjem pridelku pretiravamo z gnojenjem, lahko v zemlji naredimo pravo zmedo s hranili. Ta zmeda se potem odraža v slabšem zdravstvenem stanju rastlin. Pogosto v takem primeru težko pokažemo na krivca za težave, potem pa s kemijo zdravimo samo posledice in ne vzroka. Uravnoteženo gnojenje je zato osnova zdravega pridelovanja zelenjave, pa čeprav potem fižol ne bo temno zelen, zeljna glava pa ne bo težka 10 kilogramov. Vendar pa bodo z našega vrta izginile koreninske uši, gnitje radiča in endivije, pa tudi drugih sesajočih škodljivcev bo manj. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je uravnoteženo gnojenje samo delček naravnega vrtnarjenja, saj je poleg tega potrebno še veliko drugega, predvsem naša ljubezen do rastlin in do narave.