Razmejitev roba grede
Prvi
in tudi še danes pogost ukrep pri razmejevanju trate od grede je odrezovanje
trate z zato primernimi ''lopatami''. Z rezjo trate ob robu grede nekako
dvakrat letno sicer ni veliko dela, če je gred malo. Predvsem moški del
populacije pa navadno ta način urejanja roba grede moti, ker pri košnji kolo
kosilnice rado zdrsne v nastali jarek in poškoduje list kosilnice. Ima pa ta
način urejanja roba tudi prednost pred vsemi ostalimi, saj tako travo ob robu
redkeje ožge in posuši.
Razmejitev
se uporablja predvsem in samo zaradi preprečevanja prodiranja korenin trav v
gredo in posledično zaradi lažjega vzdrževanja gred in tudi trate.
Materiali za razmejitev
Že
omenjeni prodniki so redko primerna
rešitev, ker med njimi trava z lahkoto najde pot do grede, še posebno kadar
grede nismo prekrili s folijo za zatiranje plevela. Ne samo, da prodniki v
vrsti okoli grede niso estetski, košnja mimo njih je praktično nemogoča, zato
vedno znova predlagam, da tovrstne razmejitve, pa naj bo še tako mikavna, ne
uporabljate. Namesto prodnikov raje vzemite granitne kocke ali tlakovce, ki jih zabetonirate na podlago.
Za
obrobe ljudje radi uporabljajo tudi odslužene
strešnike, ki jih vdelajo v zemljo po dolžini ali po višini, odvisno, kaj
jim je dani trenutek lepše. Predvsem bobrovec, ki ima zaokrožen zaključek, raje
nameščajo po višini. Slednja oblika in način nameščanja mi sicer ni ljuba, ker
v vrtu raje poudarjam rastline kot pa dekorativni rob iz strešnikov.
Nemalokrat
se za obrobe uporabi tudi deske surovega lesa, ki razmeroma hitro pričnejo gniti.
Pogosto
se na vrtovih znajdejo obrobe iz železniških tramov, pri katerih pa vedno
opozorim, da so globinsko impregnirani z borovimi solmi in zato zavoljo našega
zdravja niso primerni za obrobo zelenjavnega vrta.
PVC robniki so dobavljivi v vseh
možnih oblikah, od plošč, trakov, pa do ''količkov''. Predvsem slednje je težje
zabiti v tla pod pravim kotom in lahko obroba zato zgleda precej neurejeno. PVC
obrobe so zlasti popularne v zadnjih letih, čeprav v obliki valovitih trakov
obstajajo že desetletje ali dve. Njihova uporabnost se pokaže predvsem pri
gredah organskih oblik, saj zmorejo prav vsako krivuljo. V prid jim gredo tudi
različne višine, ki so navadno 10, 15 in 20 centimetrov. Na trgu je veliko
različnih oblik in barv, a so najpogostejše zelene, sive iz reciklirane
plastike pa so dobavljive v kolutih po petnajst do petindvajset metrov. Robnik
polagamo tik pod končno višino trate ali 5 centimetrov nad njo. Oba načina
polaganja omogočata košnjo do roba. Slaba lastnost plastike je vsekakor
preperevanje s starostjo, zato se rade lomijo oziroma krhajo in sčasoma niso
več estetske, potrebna je menjava.
ALU obrobe so sicer dražja, a
tudi trajnejša rešitev za razmejitev grede od trate. Pritrjevanje z žeblji
omogoča tako ortogonalne (kvadratne in pravokotne) oblike kakor tudi organske
vijuge. Material z leti ne zgublja trdnosti in ne spreminja oblike. Po alu
obrobah radi posegamo profesionalni urejevalci in načrtovalci vrtov, ker
odlično služijo obliki in namenu.