Razmejitev trate od gredic - Klub Gaia

Razmejitev trate od gredic

Rock Finale, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Razmejevanje v vrtu je poseben izziv in se največkrat enostavno zgodi z materiali, ki so nam pri roki. Današnji čas ponuja odlične rešitve, ki vsekakor služijo namenu in so hkrati tudi estetske. Cilj je dosežen, ko ni potrebe po konstantnem pletju trave, ki sicer sili v gredice.

Kot krajinski arhitekt sicer vsakič znova negativno reagiram na obrobe gredic s prodniki, ker na tak način ne sodijo v vrt, hkrati pa ne služijo namenu zaradi katerega se jih uporablja.

Razmejitev roba grede

Prvi in tudi še danes pogost ukrep pri razmejevanju trate od grede je odrezovanje trate z zato primernimi ''lopatami''. Z rezjo trate ob robu grede nekako dvakrat letno sicer ni veliko dela, če je gred malo. Predvsem moški del populacije pa navadno ta način urejanja roba grede moti, ker pri košnji kolo kosilnice rado zdrsne v nastali jarek in poškoduje list kosilnice. Ima pa ta način urejanja roba tudi prednost pred vsemi ostalimi, saj tako travo ob robu redkeje ožge in posuši.

Razmejitev se uporablja predvsem in samo zaradi preprečevanja prodiranja korenin trav v gredo in posledično zaradi lažjega vzdrževanja gred in tudi trate.

Materiali za razmejitev

Že omenjeni prodniki so redko primerna rešitev, ker med njimi trava z lahkoto najde pot do grede, še posebno kadar grede nismo prekrili s folijo za zatiranje plevela. Ne samo, da prodniki v vrsti okoli grede niso estetski, košnja mimo njih je praktično nemogoča, zato vedno znova predlagam, da tovrstne razmejitve, pa naj bo še tako mikavna, ne uporabljate. Namesto prodnikov raje vzemite granitne kocke ali tlakovce, ki jih zabetonirate na podlago.

Za obrobe ljudje radi uporabljajo tudi odslužene strešnike, ki jih vdelajo v zemljo po dolžini ali po višini, odvisno, kaj jim je dani trenutek lepše. Predvsem bobrovec, ki ima zaokrožen zaključek, raje nameščajo po višini. Slednja oblika in način nameščanja mi sicer ni ljuba, ker v vrtu raje poudarjam rastline kot pa dekorativni rob iz strešnikov.

Nemalokrat se za obrobe uporabi tudi deske surovega lesa, ki razmeroma hitro pričnejo gniti.

Pogosto se na vrtovih znajdejo obrobe iz železniških tramov, pri katerih pa vedno opozorim, da so globinsko impregnirani z borovimi solmi in zato zavoljo našega zdravja niso primerni za obrobo zelenjavnega vrta.

PVC robniki so dobavljivi v vseh možnih oblikah, od plošč, trakov, pa do ''količkov''. Predvsem slednje je težje zabiti v tla pod pravim kotom in lahko obroba zato zgleda precej neurejeno. PVC obrobe so zlasti popularne v zadnjih letih, čeprav v obliki valovitih trakov obstajajo že desetletje ali dve. Njihova uporabnost se pokaže predvsem pri gredah organskih oblik, saj zmorejo prav vsako krivuljo. V prid jim gredo tudi različne višine, ki so navadno 10, 15 in 20 centimetrov. Na trgu je veliko različnih oblik in barv, a so najpogostejše zelene, sive iz reciklirane plastike pa so dobavljive v kolutih po petnajst do petindvajset metrov. Robnik polagamo tik pod končno višino trate ali 5 centimetrov nad njo. Oba načina polaganja omogočata košnjo do roba. Slaba lastnost plastike je vsekakor preperevanje s starostjo, zato se rade lomijo oziroma krhajo in sčasoma niso več estetske, potrebna je menjava.

ALU obrobe so sicer dražja, a tudi trajnejša rešitev za razmejitev grede od trate. Pritrjevanje z žeblji omogoča tako ortogonalne (kvadratne in pravokotne) oblike kakor tudi organske vijuge. Material z leti ne zgublja trdnosti in ne spreminja oblike. Po alu obrobah radi posegamo profesionalni urejevalci in načrtovalci vrtov, ker odlično služijo obliki in namenu.

Za komentiranje se prijavite