Sajenje sadnih dreves

Za sadna drevesa v splošnem velja, da jih sadimo jeseni, a bo spomladi tudi povsem v redu. Če si okoli stanovanja ali kje drugje ustvarjamo samooskrben vrt, je sestavljen iz dveh glavnih delov, zelenjave in sadja. Pri sadovnjaku se potrudimo ustvariti kar najbolj vrstno raznolik vrt.

marelica

Kam posaditi

Vsaka lega ni primerna za vsako rastlino. Večini sadnih rastlin, tako drevju kot jagodičevju, najbolj prija nevtralna ali rahlo kisla zemlja. Veliko večje težave imajo v bazični zemlji. Rahla tal so seveda tudi boljša, saj rastlina hitreje razvije koreninski sistem.

Težka in bolj zbita tla so pogosto bolj vlažna. V vlažnih tleh je večja možnost glivičnih bolezni, zato se na takšnih lokacijah izogibamo sajenju koščičarjev in oreha. Vlažna in hladna tla najbolje prenašajo hruške in jablane. Zaradi občutljivosti na glivične okužbe je mesto za koščičarje na dobro odcednih tleh.

Vse sadne rastline potrebujejo za razvoj plodov sonce. Tako jim vedno izberemo sončno lego, kjer so osvetljene ves dan. Na dobro osončenost poleg lege vplivamo tudi s pravilno rezjo. Izjema so ameriške borovnice, ki bodo uspevale tudi v polsenci.

Večini sadnih rastlin škodi oziroma jih slabi prepih, zato zanje niso primerne izpostavljene lege. Vedno pride prav živa meja, ki zadrži direkten udar vetra v drevo in ga razprši. Pri zidanih ograjah pride do vrtincev, ko veter preskoči ograjo in to prav tako škodi sadnim rastlinam.

Zavetrne lege so vedno dobrodošle za vse sadne vrste. V kontinentalni Sloveniji takšne lege prihranimo za »primorske« rastline, kot so kaki, figa, marelica,… Včasih je dovolj, da rastlino le »pritisnemo« ob steno in veliko bolje uspeva kot na prostem.

Postopek sajenja

Da skopljemo luknjo in vanjo posadimo želeno sadno rastlino je jasno vsem, a kljub očitnemu delu, je potrebno biti pozoren na nekaj detajlov. Ko kopljemo sadilno jamo za sadno drevo ali jagodičevje, nikoli ne kopljemo »vodnjaka«, saj zadostuje globina 40 – 50 cm. Raje sadilno jamo razširimo več kot 50 cm, posebno če imamo težka, glinena, zbita tla. Tako se bo koreninski sistem veliko hitreje in lažje razvil.

Gnojenje je izjemnega pomena že pri sami sadiki, saj ji tako omogočimo hiter in močan štart v prva leta življenja kot del našega sadovnjaka. Na dno sadilne jame nasujemo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo. To vsebuje veliko fosforja in kalija, ki bosta služila rastlini še vrsto let. To pa zato, ker sta fosfor (P) in kalij (K) počasi topni hranili in traja več let, da s površja dosežeta koreninski sistem.

Ne smemo pozabiti na mrežo proti voluharju in na močan, impregniran kol, ki bo služil kot opora prvih nekaj let.

Ko postavimo sadiko v jamo jo zasipamo in učvrstimo z zemljo, v katero primešamo organsko gnojilo Plantella Organik, ki je dovoljeno tudi v ekološki pridelavi.

To gnojilo zagotovi prva hranila za dober štart rastline. Če sadimo rastlino z golimi koreninami pazimo, da je cepljeno mesto vsaj 10 cm nad zemljo. Ko jo zasipamo z zemljo, jo previdno učvrstimo in potlačimo zemljo, saj okoli korenin ne sme biti zračnih žepov, ker bo drugače prišlo do koreninske gnilobe. Sadiko v loncu posadimo na enako višino kot je rasla v loncu.

Tako jagodičevje kot mlado sadno drevje je dobro zaščititi vsaj prvih nekaj let z zastirko, ki bolje zadržuje vodo v tleh in ohranja tla bolj topla. Zgornji del zaščitimo s koruznico ali s slamo, posebno pozimi.

Za največji uspeh uporabite:

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Plantella Specialno sadjarsko gnojilo

Mineralno gnojilo v granulah z nizko vsebnostjo dušika in dodatkom magnezija ter bora, primerno za gnojenje sadnega drevja, vinske trte in krompirja.

Kje lahko kupite naše izdelke