Na prvo poljino umestimo plodovke (paradižnik, paprika, kumare, bučke, jajčevci,…) ter zelje in
krompir. Te rastline so najbolj požrešne in potrebujejo veliko temeljnega
gnojenja in redno dognojevanje. Ker pa so te rastline slabi sosedje, je
potrebno med njimi zasaditi nevtralizatorje - med vrsto paradižnika in vrsto
paprik enostavno posejemo vrsto solate, med katero posadimo nekaj čebulčka.
Tako zmanjšamo negativen vpliv med dvema slabima sosedoma.
Na drugo poljino pridejo malo manj lačne rastline: brokoli, cvetača, redkvica, brstični ohrovt.
Na tretjo poljino posejemo in posadimo: blitvo, korenje, čebulo, por, visok fižol in peteršilj.
Na četrto poljinopa grah, nizek fižol, česen, špinačo, šalotko, repo, rdečo peso.
Nikoli pa v vrtu ne smemo pozabiti na koristne rastline, med katere spadajo večinoma zelišča in cvetlice.
Med najbolj koristne cvetlice za vsak vrt sodijo kapucinke, žametnice in
ognjič. Sejemo jih ob robu vrta, saj s svojimi rumenimi in oranžnimi odtenki
privabljajo v vrt opraševalce, obenem pa odganjajo talne škodljivce.
Zelišča imajo
veliko uporabno vrednost tako v kulinariki kot dober sosed različnim vrtninam.
Okoli paradižnika vedno sodita bazilika in zelena, med kumare koper, v bližino
fižola šetraj, okoli zelja pa timijan. To je le nekaj primerov, saj mnoga
zelišča odganjajo škodljivce od glavnega posevka, obenem pa rastlinam
(plodovom) izboljšajo okus.
Na vrtu pogosto najdemo cel zeliščni vrt, kjer gre za trajen
nasad, v katerem naj bodo: meta, melisa, žajbelj, rožmarin, sivka in ostale
trajnice, ki prezimijo v našem delu Slovenije. Ostala enoletna zelišča pa
razporedimo po celem vrtu.