Gregorčičev slap - Klub Gaia

Gregorčičev slap

Boris Dolničar

Pod Vrsnim, rojstnim krajem pesnika Simona Gregorčiča, ki stoji na ledeniškem pomolu južno od Krna, se stekajo potoki Malenšček, Volarja in Mrzli potok, na katerih je zaradi neenakomernega strmca več slapov. Med njimi je petnajst takih, ki presegajo višino dvajset metrov in se skrivajo v globokih grapah med strmimi stenami. To velja tudi za najbolj znanega, 88 metrov visok Gregorčičev ali Simonov slap na potoku Volarja. 

K njemu smo se odpravili sredi avgusta in z glavne ceste med Tolminom in Kobaridom zavili na most čez Sočo v vas Kamno. Od tod smo se po ozki asfaltirani cesti vzpenjali proti Vrsnemu in se kmalu pripeljali do desnega odcepa, ki nas je vodil v gručasto vasico Selce, prislonjeno na pobočje najnižjih obronkov Krna. Tu smo pustili avto in sledili kažipotu po travnatem kolovozu rahlo navzgor čez pašnik do gozda, po katerem smo se po ozki stezi preko strmega terena spuščali v grapo Malenščka. Ko smo ga prečkali, sta nas usmerjevalni tabli pri grobu neznanega ruskega vojaka opozorili, da nas bo leva pot pripeljala do slapa Brinta, desna pa do našega tokratnega cilja – Gregorčičevega slapa. Do tja se je steza najprej nekoliko vzpela, nato pa se je rahlo spustila proti meliščem. S poti smo na nekaterih mestih lahko opazovali oddaljen bel pramen slapa, sčasoma pa je tudi njegovo bučanje  postajalo vse glasnejše.

Visoko nad strugo Volarje smo še malo poplezali prek strmega skalnega roba (pri čemer nam je na dveh mestih bila v pomoč tudi napeljana vrv) in že smo bili pod mogočnim slapom. Potok Volarja teče sprva skozi kratka korita, nakar slikovito pada po skoraj navpičnem skalnem žlebu v tolmun. V poletnem sušnem obdobju nas je presenetila razkošna vodnatost prvega in najvišjega slapa na tem potoku, ki se lahko prav po teh značilnostih - vodnatost in višina – mirno primerja s precej bolj znanimi in obiskanimi slapovi na Slovenskem; nekoliko težavnejši dostop v zadnjem delu poti pa zagotavlja, da pod njim ni nikoli večje gneče. Potok Volarja nato v svojem divjem toku proti Soči ustvari še nekaj manjših slapov, med katerimi je najbolj znan spodnji Gregorčičev slap.

Ob poti in okoli tolmuna smo opazili nekaj značilnega rastlinja, med drugim so tedaj cveteli vrbovolistni primožek, rušnata zvončnica in navadna ciklama. Vrh poganjkov se na pokončnem steblu primožka običajno razvije en sam košek rumenjakovo rumenih cvetov, premera 3 - 5 cm. Na vsakem steblu zvončnice je več kimastih modrih cvetov, ki so na vrhu razločno zoženi. Nenavadno oblikovani, nazaj zavihani venčni listi vijoličastih cvetov ciklame nikakor ne ustrezajo predstavi o jegličevkah, med katere sicer spada.   

Navadna ciklama
Rušnata zvončnica
Vrbovolistni primožek
Za komentiranje se prijavite