Pomen vrha na sadnem drevesu

Z leti dobi drevo obliko obrnjenega stožca, ki je zelo podobna obliki dežnika. Lep primer so  drevesa, v katera sadjar ne posega, jih ne oblikuje z vzgojno rezjo in pobegnejo navzgor.  Zaradi tega krnijo v spodnjem delu, postajajo vse višja in pridelek je vse težje dostopen. Ker postaja drevo preširoko v vrhu, je tudi bolj občutljivo na vse vplive vremena – veter in sneg povzročita lomljenje drevesa. Torej sadjar s svojimi ukrepi in posegi na drevesu lahko rešuje in preprečuje škodo.

Rast in oblika vrha sta precej odvisna od rastnih pogojev. Vplivi zemlje, vode v tleh, kombinacija podlage in sorte, sadna vrsta, vzgojna oblika, gnojenje, višina in širina drevesa ter tudi pridelek, so vse dejavniki, ki določajo, kakšno bo drevo v vrhnjem delu. Velik sadjarski problem je »krotenje« vrha, saj je rast v vrhu drevesa pretirana, večinoma prebujna. Vedno poskušajmo spoznati rastne pogoje, ki jih naše drevo zahteva za nemoten razvoj. Šele ko podrobno spoznamo vse dejavnike, bomo uspešno obvladovali ne samo vrh, temveč tudi celotno drevo. Logična posledica bo umirjena rast in obilen pridelek.

Ko drevo v spomladanskem času obrezujemo, se zelo posvetimo vrhu. Če je tam zrastlo zelo veliko poganjkov, šib, ki so daljše od 1 metra, »dvignimo« vrh. To naredimo tako, da najbolj navpične izmed vseh šib ne krajšano,vse ostale pa v celoti odstranimo. Šibo, ki je ostala, pustimo popolnoma pri miru, saj se bo le tako obrasla s stranskimi poganjki, ki bodo vodoravni. Naslednje leto to obraščeno šibo odrežemo vsaj 70 – 80 cm od njenega mesta izraščanja, kjer na tej višini izrašča vodoraven poganjek. Po taki rezi bo v naslednji sezoni prirast v vrhu manjši, bolj umirjen. Takrat bomo odstranili še odvečne šibe, drevo bo čudežno bolj rodilo in tudi rast bo bolj umirjena. Res je po tem ukrepu mnogokrat drevo previsoko, a  je to edini pravi ukrep pri bujno rastočih drevesih. Potrebno je kupiti ali narediti dovolj visoko lestev in problem je rešen. Tudi v intenzivnih sadovnjakih za oskrbo vrhnjega dela rabimo lestev ali samohodno ploščad, ki nas dvigne višje. Ko tako umirimo vrh, se pričnemo ukvarjati še z ostalimi sadjarskimi ukrepi, ki pa so ob umirjenem drevesu lažje obvladljivi.

Vse to znanje je najboljše pridobivati na delavnicah prikaza rezi, predavanjih, vprašajmo brez sramu, saj samo domišljavci vse vedo. Za cilj si postavimo optimalno oblikovano drevo, ki je zelo podobno smreki – vrh in veje so  lepo razporejeni in uravnoteženi.