Bob, pridelava in uporaba - Klub Gaia

Bob, pridelava in uporaba

doc. dr. Darja Kocjan Ačko, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

Nekoč je bob (Vicia faba L.) veljal je za pomembno hranilno živilo. Z uveljavljanjem fižola, smo ga zapostavili, čeprav vsebuje v suhem zrnju do 35 % beljakovin, celo do 8 % vlaknin, kar je največ med vsemi stročnicami. Vsebnost maščob je 1 - 3 %, veliko fosforja, kalcija, natrija in železa ter B-vitamine, v mladem zrnju pa sta vitamina A in C. 

Temeljna je zgodnja setev

Ker bob ni občutljiv na mraz, ga posejmo čim prej, najpozneje do konca marca. V vrtu lahko sledi različnim vrtninam, na primer motovilcu, špinači in blitvi, na njivi pa ga sejemo za žiti in okopavinami (gomoljnice, korenovke, koruza). V preteklosti so ga pogosto sadili med krompir.

Pri izbiri njive je treba upoštevati, da ima bob rad sončno lego. Pri zgodnji setvi bob zacveti sredi maja, pri poznejših pa se zaradi vročine poveča nevarnost odpadanja cvetov. Bob težko prenaša sušo, zato mu ustrezata vlažno podnebje in srednje težka strukturna tal s pH 6,5 - 7.

Debelozrnati bob posejemo v vrste na medvrstno razdaljo 15 - 30 cm in 5 - 10 cm med semeni v vrsti, na globino 5 cm na težjih in 8 cm na lažjih tleh. Ročna setev na gredici poteka s polaganjem semen v jarke, ki jih z grabljami ali motiko zagrinjamo.

Zaradi simbiotskega odnosa, ki nastane v času zgodnje rasti in razvoja, je treba gnojenje boba z dušikom omejiti na minimum, založno pa zagotoviti optimalno preskrbo s fosforjem in kalijem.

Bolezni in škodljivci

Na posevkih boba se pogosto pojavijo glivične bolezni, zlasti čokoladna pegavost in bobova rja. Listne uši (črna bobova uš) s sesanjem listov in stebel najbolj ogrožajo posevke zamujenih setev. Napad uši, ki se naselijo na mlade zgornje dele rastlin na gredici preprečimo, če rastlinam, potem ko so razvile pet do sedem strokov, odščipnemo vrhove. Stroki se zato hitreje debelijo in zrnje prej dozori. Na gredici bomo zmanjšali napad uši, če med bob posadimo šetraj.

V tujini so znane vetrne pregrade iz boba za varstvo drugih rastlin. Tako zavarujejo zgodnji krompir pred zmrzaljo, vetrom in ušmi. Za uporabo stročja trgamo oziroma režemo stroke z rastlin postopoma (ko so dolgi od pet do sedem centimetrov), najprej spodnje stroke, dokler so mladi in mehki. Če zamudimo, jih raje pustimo na rastlini do voščene zrelosti, ko lahko uporabimo nedozorela bledo zelena zrna, ki jih izluščimo iz puhaste notranjosti stroka ali pa počakamo do končne zrelosti. Če na rastlinah pustimo po dva stroka, se v njih razvijejo zelo debela semena, jih uporabimo za setev naslednje leto.

Pred skladiščenjem je treba zrnje posušiti na najmanj 14 % vlage. Da suho bobovo zrnje ne napadajo škodljivci, ga shranimo v hladnem prostoru, najbolje v hladilniku ali zamrzovalniku.

Zelo zdrava vrtnina

Sveže bobovo zrnje kuhamo največ deset minut, suhega pa najprej prevremo za tri minute, potem ga namakamo čez noč, naslednji dan pa vodo odlijemo, da se izognemo napihovanju in kuhamo do mehkega.

Podobno kot fižol tudi bob pospešuje odvajanje vode iz organizma, zato ga priporočajo pri obolenjih ledvic in mehurja, še posebej pri vnetjih zaradi kamnov in za blaženje bolečin. Med napotki ljudskega zdravilstva čaj iz bobovih luščin in cvetov pomaga pri izločanju peska iz ledvic. Luščine kuhamo 20 minut in pijemo 2 – 3x dnevno.

Uspešen zgled pridelave in uporabe boba je družina Erjavc na Kozjanskem, kjer pridelujejo številne stročnice in žita ter pripravljajo najrazličnejše jedi, tudi bobovo mleko in bobov sir. Pravijo, da se okus boba odlično prepleta in veže z zrnjem žit, sončničnimi in bučnimi jedrci ter krompirjem. K bobu se lepo podajo peteršilj, zelena, česen, čebula, por, hren, rukola, kislo zelje in repa. 

Recept: Bobov namaz s hrenom

Za bobov namaz potrebujemo okoli kilogram in pol suhega boba, ki ga namočimo, skuhamo in odcedimo. 

Zrnje zmiksamo z električnim mešalnikom, manjšo količino zrnja pa zmore tudi palični. 

Dodamo olupljeno in na drobno naribano hrenovo korenino (če ima hren močno aromo in je pekoč, ga damo manj). 

V posodo z maso dodamo drobno sesekljan česen ali čebulo (eno ali drugo), drobno sesekljan peteršilj, zeleno, drobnjak ali por. 

Dodamo žlico izbranega olja, po okusu ščepec sladke rdeče paprike, žlico ali dve blagega jabolčnega kisa ter ne pozabimo na ščepec soli. 

Na kupljen kis bob pogosto reagira tako, da nekoliko pogreni. 

Bobov namaz zaužijemo na polnozrnatem pirinem kruhu, prepečencu ali pa kar na kuhanem krompirju, ki ga prerežemo na polovico in obložimo z namazom.

Za komentiranje se prijavite