Vzgoja kivija

Pogosto imamo pred hišo na pergoli ali brajdi trto ali kivi. Obe rastlini sta izjemno bujne rasti in plezalki. Da krotimo rast in uravnavamo bujnost in rodnost moramo upoštevati nekaj osnovnih napotkov. Je pa res, da kljub popolnoma različnima plodovoma, je rez izjemno podobna.

Rast kivija

Rastlina kivija prva tri leta dela koreninski sistem, ki bo črpal vodo in hranila za celo rastlino. Šele potem se začnejo razvijati nadzemni deli, vse do cvetov in seveda plodov. Povsem normalno je, da pride v rodnost šele po 7 ali celo več letih. Za začetek je potrebno poskrbeti za pravilno prehrano, pri čemer uporabimo Plantella Specialno gnojilo za kivi , ki ga uporabimo za prvo gnojenje spomladi, ko začne rastlina brsteti in še med rastno sezono vsaj še 3 krat, da poskrbimo za dovolj hrane za plodove. Tudi pri samem sajenju ga dodamo na dno sadilne jame in še v zemljo, s katero rastlino zasipamo. To specialno gnojilo s prilagojeno sestavo glavnih NPK hranil in mikrohranil pospešuje rast, cvetenje, tvorbo sladkorja in obilno rodnost kivija, mandlja, granatnega jabolka, kakija.

Sorte kivija

Na trgu imamo več sort, prevladujejo še vedno velikoplodne, a so vedno bolj pogosti tudi debeloplodni kiviji z dlakavimi plodovi Actinidia deliciosa:

' Hayward' ženska rastlina debeloplodnega kivija

'Green light' – ženska rastlina rane sorte kivija, opraševalec je Tomuri

'Tomuri' je moška rastlina debeloplodnega kivija, je opraševalec in ne naredi plodov.

'Jenny' je debeloplodni samooplodni kivi, plodovi so veliki 7 cm s kosmato kožico.

'Gold kiwi' ima debele plodove do 100 g z rumenim mesom. Plod je brez dlačic.

Bavarski kiviji brez dlačic Actinidia arguta:

'Issai' - mini kivi je drobnoplodna samooplodna sorta. Ima gladko kožico, majhne plodove do 5 cm, ki so veliko bolj sladki kot pri debeloplodnih sortah. Zelo odporna na zmrzal celo do -29° C.

'Weiki'- rdečeplodni bavarski kivi je zelo odporen na zmrzal, ima sladke okusne plodove, potrebuje moško in žensko rastlino.

'Ken's red' najdebelejši med plodovi arguta in ima rdeče-vijoličasto meso in plodove brez dlačic, drobnoplodne, ki jim pravimo tudi bavarski kivi.

moški cvet

ženski cvet

Pri kiviju imamo večinoma moške in ženske sorte, nekatere izjeme so tudi samooplodni. Ko sadimo enospolne rastline, je potrebno upoštevati pravilno razdaljo. Tako ženske rastline sadimo 3 m narazen in upoštevamo pravilo, da na 3 ženske rastline pride 1 moška. Moško rastlino posadimo na sredino ali nekje na rob pergole. Ker moške potrebujemo le za oplodnjo, ne potrebuje veliko prostora in ga ne razpeljemo na tako širino kot ženske. Pri debeloplodnem kiviju je najpogostejša kombinacija sort 'Hayward' (ženska) in´Tomuri' (moški).

Pri drobnoplodnih sortah lahko izbiramo tudi med samooplodnimi sortami in klasičnimi (moški in ženske). Kivi v mirovanju pozimi lahko prenese temperature do – 25 °C. A to le odrasle rastline. Mlade rastline zaščitimo z zastirko in vsaj prve tri zime še nadzemni del s koruznico, smrekovimi vejami, zimsko kopreno.

Rez kivija

Tako kot trto v kontinentalni Sloveniji režemo v februarju, a pazimo, da tiste dni ne zmrzuje. Če režemo kasneje, rastlina močno solzi, kar pomeni velik šok.
Kivi rodi na mladikah, ki poganjajo iz enoletnih šparonov (1 in 2-letne veje), ki rastejo iz dvoletnega lesa.
Pri sadiki pustimo le 1 pokončen in močan poganjek, ostale vse porežemo. Prav tako ga skrajšamo na 3 očesa. Naslednje leto ponovimo. Šele tretje leto začnemo puščati prve veje, ki jih že razpeljujemo po opori.
Pri zimski rezi odstranjujemo izrojene rozge in puščamo mlade poganjke iz dvoletnega lesa.
Pri pergoli je pomembno, da je kordon (glavna veja iz debla) na najvišji točki in se šparoni upognejo rahlo navzdol.

Šparone moramo pri obrezovanju privezati navzdol ali vsaj vodoravno, sicer bo odganjal le navpične poganjke, spodaj bodo kordoni ogolili.
Posamezen šparon naj ima 10 – 15 očes, ne več.
Ker ima kivi izjemno močno in bujno rast, je pogosto potrebno še poleti krajšati, oziroma redčiti šparone, a ne pretiravajmo, saj bo drugače prišlo do ožigov na plodovih.