Zima je čas
mirovanja v naravi in občudovanja rastlin z okrasnim lubjem, razrastjo in lepimi
plodovi. Nekaj pa je tudi cvetočih zimskih kraljic – rastlin, ki cvetijo prav v
tem letnem času. V vsaki zasaditvi je takšna popestritev dobrodošla. Čeprav je
seznam pozimi cvetočih rastlin kratek, so na njem takšne, od katerih kakšna ne
sme manjkati na nobenem od bivalnih vrtov.
Ker veliko grmovnic odvrže liste, našo pozornost pritegnejo zimzelene in še bolje tudi cvetoče. Največkrat take rastline sadimo na mesto, ki je vidno tudi iz hiše, na primer v bližini zimskega vrta ali okna dnevne sobe. Odlične so kot osamelci in nekatere med svojim obilnim cvetenjem prevzamejo vodilno vlogo rastline v celotni zasaditvi. Nič pa v zimski lepoti in tudi cvetenju ne zaostajajo zelnate trajnice. Za pozimi cvetoče rastline lahko označimo vse, ki cvetijo pozimi ali proti koncu. Sicer pa je začetek cvetenja odvisen od lege rastline, rastišča in seveda moči zime. Nemalokrat v topli zimi postanejo vsi zapisi vrtnarskih knjig brezpredmetni, saj lahko rastline cvetenje prehitevajo tudi za mesec ali dva.
Top trije cvetoči grmi
Nepozebnik - že ime pove, da gre za rastlino, ki pride do veljave zlasti pozimi. Počasi rastoč, veličasten grm lijakaste oblike krošnje, s svojim cvetenjem navdušuje med novembrom in februarjem, odvisno od posebnosti sorte in vremenskih razmer. Mraz mu godi in celo podaljšuje cvetenje. Izbor barv cvetenja je od svetlo rumene (Hamamelis mollis) do živo rdeče (Hamamelis intermedia 'Feuerzauber'), bronaste in cimetovo rdeče (Hamamelis intermedia 'Diane') do žametno rjave in temno rdeče (Hamamelis intermedia 'Ruby Glow'). Vmesni hibridi, križani med Hamamelis mollis in Hamamelis japonica pa so belih do rožnatih in nekoliko modrikastih barv. Odličen je kot osamelec, saj tako pride do veljave njegova zimska posebnost – obilno cvetenje. Potrebuje sicer malo več vlage, a hkrati ne prenaša zastajanja vode.
Brogovita - spregledati ne moremo zelo dišeče, cvetoče grmovnice – zimske snežne kepe. Dvoje brogovit poznamo, ki so posebej obilne po cvetenju, in sicer zelo razširjena bodnantska brogovita (Viburnum x bodnantense "Dawn") in dišeča brogovita (Viburnum farreri). Bodnantska brogovita začenja cveteti že v novembru, ko jo tudi prej zavohamo kot opazimo, saj izjemno močno diši. Vmes se lahko cvetenje za nekaj časa tudi ustavi in nadaljuje, odvisno od lege in vremena, v marcu, ko pa zelo bujno zacveti. Barve so pri obeh podobne: rahlo do močno rožnata. Najprej preseneti s cvetenjem dišeča brogovita, obema pa bomo dali optimalne pogoje za rast v sveži zemlji.
Goli jasmin – nekoliko bolj nežen po razrasti a zelo zanimiv. Že to, da v naravnem okolju v Aziji raste na skalnatih pobočjih med 800 in 4.500 metri nad morjem pove, da gre za mrazoljubno rastlino in da ji je zima najbolj optimalen letni čas. V novembru in tudi kasneje pod snegom najdemo drobne rumene cvetove. Ima grmasto razrast s poleglimi poganjki in njegova razrast izgleda zelo divje. Ljubi zelo hranilna tla. V prvih letih po sajenju komaj raste, kasneje pa doseže končno višino okoli treh metrov, prav toliko pa pokriva tla pod sabo. Odličen je kot kulisa v ozadju poleti cvetočih višjih trajnic živahnejših barv. Mladi poganjki so zeleni, odrasla rastlina pa jih povsem preplete, da se obarvajo rjavo.
Zelnate trajnice
Pri zelnatih trajnicah velja omeniti širok nabor telohov, ki se v nekoliko toplejših zimah zbudijo prej kot sicer. Velikokrat zanje zmotno mislimo, da so okrasni le po cvetenju. Kot odlični se izkažejo tudi kasneje, saj s svojimi listi zastirajo tla pod sabo in so v mnogih okrasnih vrtovih uporabni kot podrast drevju ali za nadomeščanje trate. Izjemno lep estetski dodatek so zlasti v vrtovih, kjer želimo bolj naraven in divji videz. Poleg telohov lahko že v januarju zacvetijo določene sorte bergenij (Bergenia cordifolia “Winterglut” in sorta “Purpurea”). Zlasti pri sorti Winterglut so poleg cvetenja okrasni tudi živo rdeče obarvani listi.