Pozimi namesto čebule

Čebulnice, predvsem čebula in česen, so najbolj cenjene v kulinariki. Po drugi strani pa zahvaljujoč eteričnemu olju, ki je večinoma sestavljeno iz žveplovih spojin, sodijo med neprekosljiva domača zdravila. Čebulnice so tudi hvaležne vrtnine, ki jih je lahko gojiti in na vrtu ne zavzamejo veliko prostora. 

Da bomo imeli pravo zakladnico hranilnih snovi, zagotovljeno tudi v turobnih zimskih mesecih, ko imamo na vrtu slabo izbiro zelenjave, predstavljamo nekatere vrste čebulnic, ki jih lahko gojimo tudi pozimi. 

Por je prilagodljiva vrtnina, ki glede podnebja ni zahtevna, le sence ne prenaša. Za zimsko uporabo sejemo sorte, ki niso občutljive na pozebo (Carentan, Elefant, Blaugrüner winter …). Kot večini drugih čebulnic poru najbolj godijo peščeno-glinasta tla, uspeva pa tudi v nekoliko bolj kisli ali bazični zemlji.

Ker zimski por sadimo po zgodnjih vrtninah, kot je krompir, je že gnojenje krompirja odlična osnova za pridelavo pora. Zaradi počasne rasti mu družbo v mešanih posevkih navadno delajo: solata, redkvica, stebelna zelena, kumare ali korenček. Sam pa je zelo dober predposevek za večino vrtnin, ker s svojimi globokimi koreninami prerahlja tla.

Preden rastlinice, ki jih nameravamo pobirati čez zimo, presadimo na prosto konec junija ali v začetku julija, je v tla priporočljivo zadelati organsko gnojilo Plantella Organik ali Bio Plantella Nutrivit univerzal. Pred presajanjem pa je liste priporočljivo skrajšati na polovico.

Por v zadnjih letih pri nas najbolj ogroža porova zavrtalka, ki se je najenostavneje ubranimo s kopreno in z nameščanjem Bio Plantella Rumenih lepljivih plošč.

Če bi radi imeli več daljših, nežnih in okusnih »stebel«, pa por belimo tako, da rastline postopno osipavamo. Pri tem pa je dobro spodnje dele listov oviti z lepenko, da mednje ne pride zemlja.

Ker je por odporen na mraz, ga lahko sproti pobiramo vso zimo vse do aprila, ko začne uhajati v cvet. Ker ga sadimo precej globoko, ga običajno ne pulimo, ampak si pri spravilu pomagamo z vilasto lopato.

Ljubitelji dobre kuhinje in vestne gospodinje dobro vedo, da morajo imeti poleg kodrolistnega peteršilja tudi v najhladnejših dneh pri roki drobnjak. Čeprav je ta dišavnica zelo trpežna, pa na žalost ni zimzelena. Zato pozno jeseni po prvi močnejši slani izkopljemo nekaj najvitalnejših šopkov, jih razdelimo in posadimo v cvetlične lončke ali zabojčke, ki smo jih prej napolnili z navadno vrtno zemljo. Posode postavimo na toplo in svetlo okensko polico v kuhinji. Po vsaki rezi se bo drobnjak hitro obrasel z novimi listi. Pri oskrbi rastlinic pa moramo posebno pozornost nameniti predvsem zadostni navlaženosti zemlje, kar počnemo s postano in toplo vodo le od strani, saj bi kapljice, ki stečejo v porezana votla stebelca, povzročile gnitje.

Liste večkrat režemo tik nad tlemi, da se šopi lepše obrastejo. Režemo jih s škarjami tako, da ne poškodujemo čebulic. Tudi cvetne poganjke režemo sproti, da se rastlina ne »utrudi« in se ne zmanjša pridelek.

Drobnjak pa lahko prisilimo k hitrejši rasti tudi tako, da jeseni, ob suhem vremenu izkopljemo šopke, jim odstranimo suho listje in jih potopimo v toplo vodo (okrog 40 ^oC) vsaj za 12 ur. Razmerje med prostornino vode in šopkov naj bo približno ena proti ena. Pri tem pa moramo biti zelo pozorni, da ne poparimo listov, saj je lahko že temperatura okoli 45 ^oC usodna. Siljenje traja, odvisno od temperature prostora, 10 - 20 dni.

Ozimni luk, stoletna čebula ali vinogradniška šalotka - izredno odporna trajnica z votlimi do pol metra dolgimi listi, ki rastejo v šopih. Značilnost te čebulnice je, da so listi v tleh in tik nad njimi odebeljeni, nimajo pa suhih zunanjih listov, zato je rastlina praktično ves čas rasti uporabna kot hrustljava mlada čebula.

Listi so celo pri temperaturah, globoko pod lediščem zeleni in jih uporabljamo kot dodatek solatam. Rastlina poleti požene cvetno steblo. V cvetnem mešičku se namesto cvetov oblikujejo drobne čebulice in z njihovo pomočjo se rastlina lahko na gredi tudi sama ohranja. Ko se steblo pod težo zlomi, pridejo čebulice v stik z zemljo in poženejo koreninice. Čebulice pa sicer pri kuhi lahko nadomestijo navadno čebulo.

Ozimni luk, ki mu najbolj ustrezajo suha tla in slabo prenaša senco, sejemo spomladi ali poleti na razmik okrog 30 centimetrov. Če luk gojimo kot trajnico, lahko jeseni šopke raztrgamo in jih razsadimo. Pred sajenjem je priporočljivo tlom dodati le kalijeva gnojila, kot je organsko gnojilo Plantella Organik K, ki vsebuje naravni kalij.

Ker je rastlina zelo robustna, razen občasnega pletja ne potrebuje veliko nege. Listi so primerni za rezanje po 5 - 6 mesecih in so odličen dodatek solatam.