Jesensko vreme nam je bilo s svojo prijetno toploto precej
naklonjeno. Tako smo zadnjo papriko pobirali šele proti koncu oktobra.
Motovilec, posejan na zadnji delavnici, je lepo vzklil, ravno tako vse sorte
čebule. Pred mrazom smo pobrali še endivjo in nekaj drugih pridelkov, ki mraz slabo
prenašajo.
Na zadnji letošnji delavnici smo sadili česen, in sicer sorto
»Ptujski spomladanski«. To je
slovenska avtohtona sorta, ki naredi manjše glavice z večjim številom strokov.
Ima močan vonj in okus. Čeprav ima ime spomladanski, ga lahko sadimo jeseni in
v tem primeru dobimo tudi večji pridelek. Odporen je proti pozebi in se izredno
dolgo skladišči.
Na delavnici smo najprej česen razstročkali. Pomembno je, da
to naredimo tik pred sajenjem, sicer požene najprej liste in šele nato
korenine. Listi porabijo vso hrano v stroku, ki bi bila drugače namenjena razvoju
korenin.
Izkopali smo nekaj daljših ozkih jarkov in približno v
globini 8 - 10 cm posadili stročke. Med stročki je bila razdalja 10 cm, nekaj
manjših stročkov pa smo sadili bolj skupaj. Po sajenju smo ga zagrnili in gredo
izravnali, posajeni česen pa dobro zalili. Gnojii nismo, saj česen organska
gnojila slabo prenaša.