Zimska rez vinske trte

Po trgatvi, ko povprečna dnevna temperatura zraka pade pod 10 °C, se trta začne pripravljati na zimsko mirovanje; prav takrat pa je tudi najbolj primeren čas za vsakoletno zimsko rez. Opravljanje zimske rezi preden trta odvrže liste lahko vodi do številnih nevšečnosti, kot so: zgodnejše brstenje, ki pa povečuje možnost spomladanske pozebe, zmanjšane in upočasnjene rasti mladik v dolžino, zmanjšane rodnosti trt itd., česar pa si resen vinogradnik ne more privoščiti.

Vinsko trto se reže v suhem in sončnem vremenu, ko so rozge v celoti olesenele, saj se s tem tudi zmanjša možnost okužbe z glivami lesa, kap, esca itd., o čemer smo se že razpisali v prejšnjih prispevkih.

Gojitvene oblike

Vrsta zimske rezi je odvisna od gojitvene oblike, kondicije posamezne trte in rodnega lesa ter same sorte. Pri trti se glede na višino debla loči nizke (<1,0 m; guyot), srednje visoke (1,0-1,5 m; sylvoz) in visoke (>1,5 m; casarsa, pergola, kraški latnik) in glede na puščeni les kordonske (casarsa, pergola, sylvoz) ali šparonske (guyot, kraški latnik) gojitvene oblike. Slovenska posebnost pa so tudi t.i. brajde, ki pogosto krasijo stanovanjska ali kmečka poslopja; gre za sistem, pri katerem je trta speljana na leseno ogrodje, ki nosi različne dele vinske trte.

Kordon je podaljšek debla, ki se ga običajno veže vodoravno na osnovno žico in je pri kordonskih oblikah nosilec rodnega lesa. Rodni les pri vinski trti pa so t.i. rozge, gre za enoletni oleseneli les, ki je pogosto roden le, ko izrašča iz dvoletnega lesa. Na rozgi se razvijejo zimska očesa, iz katerih spomladi običajno brsti rodna mladika, na kateri se razvijeta v povprečju eden do dva grozda.
Pomeni, da že ob zimski rezi lahko na podlagi števila zimskih očes ocenimo rodni potencial. Npr. če se ob zimski rezi na trti pusti dva šparona z 8 očesi pomeni, da je na trto skupaj 16 očes, na katerih se lahko pričakuje vsaj 16 grozdov. A obenem gre opozoriti, da preveliko število zimskih očes na trti v slabi kondiciji zmanjša njeno rodnost, kar se lahko odraža tudi v nekaj naslednjih letih.
Pred začetkom rezi se je dobro seznaniti z zahtevami gojitvene oblike in sorte in oceniti stanje oziroma rast trte v preteklem letu, kar se oceni s številom in debelino šparonov; večje število ter debelina nakazujeta na veliko bujnost. Na trti izberemo oz. določimo potencialni rodni les, ki ga imamo namen pustiti in šele nato lahko začnemo z odstranjevanjem poškodovanega, neprimernega in odvečnega lesa.
Dobro je, da se ves odvečni les prireže čim bolj pri osnovi glave debla ali kordona, da skozi leta na tem mestu rezi ne razvijejo nerodne gruče. Število puščenih šparonov je odvisno od gojitvene oblike, običajno pa se pri nizkih pušča največ dva šparona, medtem ko pri kordonskih od tri do štiri šparone.
Pri kordonskih oblikah, kot je na primer pergola, se rodni les na kordonu pušča na enakih razmikih, to je okrog 20 cm enega od drugega. Pri vseh drugih oblikah puščene rozge prikrajšamo na 5 - 8 očes in povežemo na žico vzporedno, strmo ali v loku navzdol ali pa tudi na gornjo žico. Dobro je, da so rozge tako privezane, da imajo mladike po brstenju dovolj prostora in svetlobe ter da se med seboj ne senčijo. Takšne mladike bodo zrasle tudi do dva ali več metrov, zato ni nikakršne potrebe, da se ob zimski rezi pušča daljši les.
Odrezani les, kot vir mineralov oziroma organske mase, je priporočeno čim prej zmulčiti, če pa to ni možno, je potrebno les iz vinograda odstraniti in zakuriti. Na lesu, predvsem tistem večletnem, se namreč v neposredni bližini vinograda pogosto naselijo glive lesa trte, ki kasneje okužujejo trte v sosednjem vinogradu, ki z leti zato lahko propadejo.
V kolikor je bila bujnost v preteklem letu prevelika, svetujemo, da trto porežemo nekoliko bolj zmerno in da pustimo nekoliko daljše šparone ali več zimskih očes na krajšem lesu (čepi, rezniki).