Vse o barvitih deblih - Klub Gaia

Vse o barvitih deblih

Meta Šepic, dipl. inž. agr. in hort.

Puste, kratke in pretežno sive zimske dni si lahko pisano obarvamo z zasaditvijo rastlin, ki nam pričarajo zimski okras z barvitostjo svojih debel in poganjkov. Kaj bomo izbrali, je v prvi vrsti odvisno od dimenzije vrta, ki ga imamo na razpolago.

V večjih vrtovih si lahko privoščimo nasade dreves in grmovnic. Najlepše pridejo do izraza ob robovih vodnih motivov, kot so bajerji ali ribniki. Na ta način na sončen dan količino barv celo podvojimo, saj bo poleg zasajenih rastlin pisano žarel tudi njihov odsev na vodi.  V manjših vrtovih uporabimo eno soliterno drevo, ki bo zanimivo v vseh letnih časih. Izbiramo lahko med češnjami z okrasnim lubjem (P. serrula ali P. maacki'Amber Beauty´), na deblo cepljeno lipo  (npr. sorta T. cordata 'Winter Orange') ali katero od brez. Da boste lažje izbirali, spoznajmo nekaj najbolj priljubljenih:

Javor –  `Acer griseum, A. capillipes, A. davidii´

Bogat sortiment javorjev, ki jih gojimo zaradi listnega okrasa, lahko na vrtu razširimo z vrstami, ki nas bodo očarale tudi pozimi. Med temi so najbolj znani javorji, katerih skorja po vzorcih spominja na kačjo kožo (A. capillipes, A. davidii), zelo zanimiv in pogosto sajen v vrtove pa je  cimetasto skorjasti javor A. griseum. Skorja je zanimiva tudi na dotik. Ves čas se lušči v tankih plasteh, ki pod sabo ohranjajo bleščeč odtenek cimetaste barve. Javorji so v vrtu rajši na manj izpostavljenih mestih, močna sončna pripeka lahko poškoduje njihove liste.

Breza – `Betula pendula, B. pubescens, B. papyrifera, B.nigra´

Breze ni treba posebej predstavljati, saj je del slovenskih gozdov. Njena bela skorja pride najbolj do izraza pozimi. Breza je trpežna, nezahtevna, pionirska drevesna vrsta. Pri nas najbolj pogosta na otroških igriščih, saj poleti daje prijetno senco, dolgi, tanki, povešavi poganjki pa poskrbijo za gibanje ob najmanjši sapici. Skorja breze z leti razpoka, pri starejših drevesih se pojavijo zanimive črne razpoke na beli podlagi. Belo skorjo, vrste Betula papyrifera, so uporabljali za pisanje sporočil namesto papirja. Poleg običajne bele, poznamo tudi breze z rahlo rožnato, opečno rjavo  in marelično barvo skorje.

Vrba  – `Salix alba, S. viminalis,S. babylonica, S. myrsinifolia 'Blackskin'´

Zagotovo ste že kdaj občudovali pletene košare iz raznobarvnih vej vrbe. Pri vrbah so barviti le enoletni poganjki. Ti imajo značilne popke, ki se proti koncu zime odprejo v mačice. Selekcija pri teh vrstah poteka tako v smeri barvitih poganjkov, kot tudi barvitih mačic. Vrbe imajo rade vlažna rastišča, a ne marajo stoječe vode. Najlepše so ob robu vodnih motivov, izbiramo lahko tudi med mnogimi vzgojnimi oblikami: povešave, z zvitimi vejami,… Najboljši zimski okras bomo dosegli z zasaditvami v skupine, ki jih vsako leto redno glavičimo – porežemo do tal. To storimo proti koncu zime, meseca marca. Poleg barvitega okrasja so mladi poganjki vrbe uporabni tudi kot pletivo in vezivo v vinogradih.

Lipa -  `Tilia cordata, T. platyphyllos, T. europea, T. c. 'Winter Orange'

Lipo poznamo predvsem kot strateško drevo. Višje na severu, kjer so zime še bolj puste in dolge kot pri nas, pa lipe redno glavičijo in na ta način poskrbijo, da krošnje z mladimi obarvanimi poganjki popestrijo sive dni. Selekcija naravnih vrst, ki že same po sebi ponujajo pestro paleto rdečih in zelenih poganjkov, gre v smeri še bolj izrazitih oranžno-rdečih odtenkov z barvitimi brsti. Šopek takih poganjkov v vazi lahko zasenči marsikatero cvetje. Lipa kot drevesna vrsta ni zahtevna za gojenje, rada ima sončno mesto in rodovitna tla, s soncem obsijani mladi poganjki so bolj izrazito barvni kot tisti v senci. Poleg zimskega okrasa bo lipa v vrtu očarala tudi poleti, s prijetno senco in z dišečimi cvetovi, ki privabljajo čebele.

Dren – `Cornus alba, C. sanguinea, C. sericea´ in sorte

Široka paleta drenov, ki jih sicer pogosto srečujemo v javnih nasadih, nudi bogat zimski okras v več različnih odtenkih. Najbolj znani so rdeče do temno rjavi odtenki, pogosti pa so tudi rumeni in zeleni. Novejše sorte ponujajo pravi barvni spekter na eni rastlini. Žal pa so obstoječe selekcije 'plamenčkastih' drenov še vedno nekoliko šibkejše po razrasti kot njihovi sorodniki. Za rdeče kombinacije najbolje pridejo do izraza v skupine sajeni dreni iz vrste Cornus alba, sorte 'Argenteomarginata', 'Kesselringii' in 'Sibirica'. Rdečeoranžne odtenke v prelivajočih se barvah plamena ponujata sorti C. sanguinea 'Winter Beauty' in 'Midwinter Fire'. Rumeno-zelene barve so poganjki drena Cornus sericea 'Flaviramea'. Za vse velja, da so obarvani samo enoletni poganjki. Za barvno paleto v vrtu jih moramo torej vsako leto proti koncu zime porezati. Porezane poganjke lahko smotrno  uporabimo za izdelavo opor za trajnice.

Vse omenjene rastline se lepo kombinirajo med sabo, še bolje pa pridejo do izraza v kombinacijah s podrastjo iz trajnic in spomladanskih čebulic. 

Za komentiranje se prijavite