Zakaj pridelovati ohrovt?
Poglavitni razlog pridelave sem že omenil – možnost oskrbovati se s pridelki listov tudi izven vegetacijske dobe, ko večina zelenjadnic ne raste oziroma jih ni mogoče pobirati.
Sposobnost vseh ohrovtov je povezana z značilnostjo lista, ki je pri glavnatem ohrovtu močno mehurjast, podobno tudi pri listnatem, kjer je pri kodrolistnem ohrovtu list močno nakodran ali pri listnatem ohrovtu podobno mehurjast, kot pri glavnatem ohrovtu.
Skupna in ravno tako pomembna lastnost listov pri ohrovtih je, tako kot pri večini kapusnic, značilen in močen listni poprh. In vse te lastnosti jim omogočajo dobro obstojnost tudi v času zimsko nizkih temperatur pod 0°C. Poleg tega so listi ohrovta bogat vir: vitaminov, mineralov, tudi antioksidantov ter drugih za zdravje ljudi pomembnih snovi, ki smo si jih sposobni pridelati sami.
Sadika s koreninsko grudo
Je tako kot pri večini zelenjadnic tudi pri pridelavi ohrovtov osnova pri zasnovi posevka. Pravočasno vzgojena, dobra sadika, naj ima vsaj 4 - 6 čvrstih in kompaktnih listov, čim bolje preraščeno grudo s spletom korenin. La takšna bo idealno in optimalno izhodišče za začetek pridelave.
Lahko jo vzgojimo sami ali kupimo pri pridelovalcih sadik. Najbolje jih je vzgajati v gojitvenih ploščah z največ 160 luknjic. Optimalne so plošče s 104 luknjami, kjer je gruda malo večja, kar pomeni tudi več korenin in najboljša osnova ob presajanju takih sadik.
Dovolj hranil za oblikovanje listov
Ker so ohrovti zelenjadnice, ki jih sadimo zgodaj poleti in bodo rasle dolgo v jesen ali celo zimo, zato nujno potrebujejo dovolj hranil. Ta jim zagotovimo najprej z osnovnim gnojenjem pred sajenjem, ko lahko poleg domačih organskih gnojil uporabimo tudi gnojilo
Plantella Organik.
S tem bomo dodali osnovna hranila za dobro začetno rast, ki jo lahko v času pozno poletne in jesenske rasti dopolnimo še z dodajanjem gnojila
Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Bujne, lepo temno zeleno obarvane liste na rastlinah bo zaradi dobre prehranjenosti pravi užitek pospravljati.
Listnati ohrovt
Navadni in kodrolistni ohrovt sta dve obliki listnatega ohrovta, v pridelavi tudi pri nas. Je zanimiv, tako zaradi oblike lista (mehurjast – poznan v sorti 'Toskanski' ali nakodran tip), kot tudi zaradi barve listov, ki je lahko poleg značilno svetleje, olivno zelene ali celo do vijoličaste barve.
Za listnati ohrovt je značilno, da naredi steblo, na katerem se pri vrhu listi bohotijo kot pri palmi, spodnji, starejši listi odpadajo, če jih pravi čas ne porežemo. Tako lahko ob zgodnji poletni zasaditvi sadik rastlina do zime doseže tudi 1,5 m in več, za kar je dobrodošlo, če ji s količkom ponudimo oporo. Ker dobro prenaša nizke temperature, tudi do -15°C, prezimi in potem v drugem letu značilno rumenkasto zacveti.
Zaradi bujnosti rastline jo sadimo na najmanj 50 cm razdalje v in med vrsto. Ima pa listnati ohrovt še eno zelo uporabno lastnost, je tudi zelo lep v okrasne namene, zato ga mnogi sadijo tudi v gredice ali korita in večje lonce.
Poleg uporabe svežih listov ga v zadnjem obdobju mnogi tudi sušijo, da iz njega pripravljajo tako imenovani čips, ali pa liste sušene in zmlete dodajajo v mešanice zelišč in dišavnic pri pripravi zeliščnih soli.
Glavnati ohrovt
Mnogi ga poimenujejo kar ohrovt ali kelj. A v zadnjem času je zaradi še drugih vrst ohrovta (brstični, listnati) pri tem potrebno malo več pozornosti, kaj imamo v mislih, ko rečemo ohrovt. Poglavitna značilnost glavnatega ohrovta je oblikovanje listov, ki se zavijejo v glavo, podobno kot pri zelju, le da je glava pri ohrovtu manj zbita in manj trda, za kar je vzrok v značilno mehurjastem listu.
Najpogosteje ga pridelujemo za jesensko-zimski termin spravila, lahko pa tudi kot zelo zgodnjo kapusnico spomladi. Zato izberite letnemu času primerno sorto. Glavnati ohrovt na Primorskem brez posebnih težav celo prezimi na prostem, saj dobro prenese temperature pod 0°C. Če pa mu malo pomagamo s kakšno kopreno, zastirko iz debelega sloja slame, vej iglavcev, koruznice, ali pa ga posadimo v rastlinjak, pa prezimi tudi v notranjosti naše dežele.
Posadimo ga na stalno mesto na razdaljo 50 x 50 cm, lahko tudi bolj narazen, če to zahteva posamezna sorta ali hibrid. Je za hranila zahtevna zelenjadnica, zato mu za dober in visok pridelek moramo dati dovolj hranil.
Ali ste vedeli?
- Da listi ohrovta pridobijo na okusu in so mehkejši potem, ko jesenI prvič malo pozebejo!
- Ohrovti so prava vitaminsko - mineralna bombica. Želim vam, da jih pridelate pozimi čim več tudi vi.
|