V začetni fazi, dokler rastline ne prerastejo in ne prekrijejo
celotne površine med njimi, posadimo
nizke čebulnice v skupine, kot so: žafrani, nizki tulipani, narcise,
poletne anemone. V kolikor nimamo namena
površine prekrivati s čebulnicami, se rajši izognimo grozdasti hrušici, ker se
zelo razraste in širi in je težje
obvladljiva.
Za nosilne rastline in barvit dodatek dodamo posamezne
iskrivke ali hojhere, žajblje in mlečke, ki s
skladno ali kontrastno obarvanimi listi dajejo živahnost zasaditvi tudi
ko ni cvetočih rastlin, kar je najbolj
opazno v zimskem času. Lahko pa za poudarek uporabimo manjše grmičke s plodovi
ali atraktivnimi cvetovi, kot so: skimija, pernecija ali solanum.
In še cvetoči dodatek. Jeseni največ barvitosti dajejo mačehe, krizanteme, ciklame in rese. Izbira sortimenta
je zelo pestra v obliki in rožnatih
barvnih odtenkih cvetov ter rumeno do zeleno in rjavih listih. Izberemo lahko pokončne žareče rumeno-zelene,
ali viseče rožnate rese kot ozadje, zraven pa manjši grmiček pierisa ali
skimije.
V pozni pomladi,
ko čebulnice in pokrovne grmovnice odcvetijo, lahko rastline delno zamenjamo z
balkonskimi lepoticami. Odlično se obnesejo mlečki, sanvitalija, dipladenija,
zlati tolar, nizke begonije.
Na izrazito izpostavljeni sončni legi se najlepše obnesejo
sedumi. Poleg barvitosti so izredno trpežni, hitro se razraščajo in pozimi nekateri menjajo barve, poleti pa
zacvetijo z drobnimi cvetki.