Vzgoja pravega kostanja - Klub Gaia

Vzgoja pravega kostanja

Jože Barbo

Z zasaditvijo cepljenega kostanja v vrtu združimo estetsko podobo drevesa s koristmi, saj obrodi okusne plodove, s svojo krošnjo pa nudi senco in celo zaščito pred vedno pogostejšimi neurji. Kostanj je stoletno drevo, ki nam zaradi svoje občudovanja vredne velikosti in dolge življenjske dobe vzbuja dodatno odgovornost pri izbiri lokacije.

Rastišče in pogoji za gojenje

Kostanj potrebuje za nemoteno rast in rodnost vlažno in toplo klimo ter dovolj sončne svetlobe. Pomemben dejavnik, ki določa območje uspevanja kostanja, pa je vsebnost kalcija (CaCo3) v tleh. Apnenčasta, težka in neodcedna tla niso primerna za gojenje kostanja. Kostanj je daljni »sorodnik« bukve, hrasta in breze, zato lahko preprosto po prisotnosti teh drevesnih vrst ocenimo primernost lokacije za zasaditev sadik kostanja. Nabiranje plodov v naravi je vse bolj oteženo tako z uveljavljanjem lastniških pravic kot zaradi zdesetkanih rastišč zaradi kostanjevega raka.

Uspešno ga gojimo v večjem delu Slovenije. Upoštevati pa moramo, da bo sadika posajena v dobro humusno odcedno zemljo ali v Plantella Vrto zemljo, rastoče drevo pa bo imelo dovolj sončne svetlobe in življenjskega prostora.

Sajenje in posebnosti

V osnovi je sajenje sadik cepljenih kostanjev podobno sajenju sadik ostalih sadnih vrst. Posebej pa bomo opozorili na posebnosti, ki jih velja upoštevati.Pri izbiri sadilnega mesta upoštevamo prihodnjo velikost drevesa. V primeru sajenja večjega števila rastlin naj bodo razdalje med njimi najmanj 8 m. Nekaj let lahko v tem medprostoru gojimo tudi kakšno drugo sadno vrsto.

Sadilna jama naj bo nekoliko večja kot pri sajenju ostalih sadnih vrst, na primer 1,5 m premera in globoka 80 cm. Če obstaja sum na prisotnost kalcija v tleh, priporočamo zamenjavo zemlje v sadilni jami. Pazimo, da dodano Plantella Specialno sadjarsko gnojilo v nobenem primeru ne pride v neposredni stik s koreninami. Sadiko posadimo enako globoko, kot je rasla v drevesnici, ali rahlo globlje. Po sajenju cepljeno mesto pred kostanjevim rakom zaščitimo tako, da ga zasipljemo z rahlo zemljo (to je sicer v popolnem nasprotju s sajenjem ostalih sadnih sadik). Ob sajenju h koreninam dodamo humus, po možnosti dobljen izpod kostanjevih dreves.

Pomembno pravilo za uspešno sajenje je tudi čim krajša pot od drevesnice oz. od prodajalca do sajenja in dobra zaščita korenin med transportom. Uporaba zaščitne mreže proti voluharju je priporočljiva. Prav tako po sajenju zaščitimo nadzemni del rastline, katerega pogosto obdela divjad z brušenjem rogov, nevarnost pa preti tudi s strani drugih živali ter poškodb obdelovalnih strojev, najpogosteje kosilnic. Uporabimo lahko žično mrežo, s katero objamemo sadilni kol in samo sadiko, ali pa povežemo tri do štiri količke okoli sadike.

Razmnoževanje in sorte

V naravnih rastiščih kostanjeva drevesa zrastejo iz odpadlih plodov, ki so se pred tem ob cvetenju naravno skrižala. Rastline potomke se v vsakem primeru razlikujejo od matične rastline, tudi če posadimo najlepše in najdebelejše plodove. Rastline, zrasle iz takšnih plodov, bi imele zopet spremenjene lastnosti. Zato je cepljenje kot zanesljiv prenos želenih lastnosti, tako kot pri večini sadnih rastlin, najboljši način razmnoževanja. Z odbiranjem in načrtnim križanjem nastajajo nove sorte, ki se med seboj razlikujejo po določenih lastnostih, kot so: barva plodov, velikost, rodnost, čas zorenja … S cepljenjem tudi pri kostanju vplivamo na hitrejši začetek rodnosti kot pri necepljenih drevesih iste starosti. Tako dobimo prve plodove že kakšno leto po sajenju, seveda pa mora miniti nekaj let, da drevo naredi krošnjo, ki bo dala dovolj plodov za prvo peko, nato pa bo le-teh vsako leto več.

V Sloveniji se načrtno ukvarjamo z izbiro kostanjev v naravnih rastiščih, da bi prišli do domačih sort kostanja. Vendar je postopek dolgotrajen, zato bomo do takrat razmnoževali pri nas že dobro preizkušene odbrane francoske sorte kostanjev:

MARSOL: Raste zelo bujno in precej pokončno. Je srednje občutljiv za kostanjevega raka, odporen pa proti spomladanski pozebi in jesenskemu mrazu. Zori v začetku oktobra. V ježici se razvijeta dva do trije normalni plodovi, okroglasto trikotne oblike, svetleče rdečkastorjave barve.

MARAVAL: Drevo je srednje bujne, rahlo pokončne rasti. Občutljiv je za kostanjevega raka, toda odporen proti spomladanskemu in jesenskemu mrazu. Zori v drugi dekadi oktobra. V ježici sta do dva normalna plodova. Plod je zelo velik. Je široko eliptično trikotne oblike, svetleče temno rjavordečkaste barve.

BOUCHE DE BETIZAC: Drevo je srednje bujno in pokončno. Občutljiv je za spomladanske pozebe in dokaj odporen proti kostanjevemu raku. Zarodi zgodaj, nato rodi redno in dobro. Zori konec septembra oz. v začetku oktobra. Razvije dva normalna plodova v ježici. Plod je velik in ploščat, široko eliptične oblike, temno rdečkastorjave barve.

PRECOCE MIGOULE: Drevo je srednje do šibke rasti, pokončne oblike. Rodi zelo dobro. Je srednje občutljiv za kostanjevega raka. Zori konec septembra. V ježici so do trije normalno razviti plodovi. Plod je velik, trikotno eliptične oblike in svetlo mahagonijeve barve.

Zaščita, bolezni, škodljivci, obrezovanje

Kostanjev rak - trosi
Kostanjev rak - trosi
Kostanjev rak
Kostanjev rak
Posebno pozornost moramo že kmalu po sajenju nameniti skrbi za zaščito pred boleznimi in škodljivci, ki napadajo drevesa kostanjev. Kostanjev rak in kostanjeva šiškarica sta najnevarnejša bolezen in najnevarnejši škodljivec, proti katerima za zdaj nimamo niti odpornih sort niti učinkovite fitofarmacevtske zaščite.

KOSTANJEV RAK se je v Slovenijo razširil iz Italije leta 1950. Bolezen napada lubje in kambijski del pod njim. Lubje najprej nabrekne, nato spremeni barvo v bledo rumeno, pozneje lubje poka, nastanejo vidne rakaste rane. Prekine se pretok sokov, tako da se del nad napadenim mestom posuši. Suho listje in ježice jeseni ne odpadejo, ampak ostanejo na odmrlem delu preko zime. Trosi lahko prodrejo v rastlino le preko rane. Ker je v naravi nešteto možnosti za poškodbe lubja, je nevarnost nenehna in velika.

Kako si pomagamo? 
Preventivno tako, da storimo kar največ, da ne pride do poškodb lubja. Če se to zgodi, čim hitreje zamažemo nastale rane z bio plantella arbosan cepilno smolo. Enako storimo tudi pri vsakem obrezovanju. V primeru poškodb po toči poškropimo drevesa z bakrovim pripravkom. Redno pregledujemo drevesa, pri mlajših predvsem stebla, ter opazujemo morebitno spremembo barve. Če opazimo napadeni del, ga izrežemo z nožem do povsem zdravega tkiva, zamažemo s cepilno smolo ter povijemo s trakom temne neprosojne barve. Če še vedno poteka pretok sokov ob poškodovanem delu, smo drevo oz. del nad poškodbo tokrat rešili.

KOSTANJEVA ŠIŠKARICA je nov nevaren škodljivec, ki se k nam prav tako širi iz Italije. Pridelek na poškodovanih drevesih je lahko tudi do 70 % manjši. Trenutno je prisotna okužba kostanjev na skrajnem zahodnem delu Slovenije. Škodljivec povzroča na mladih delih rastline značilne šiške. Zaščita je otežena že zaradi velikosti dreves. V Sloveniji nimamo nobenega registriranega insekticida za zatiranje kostanjeve šiškarice. Morebitne napadene poganjke je potrebno nemudoma odstraniti in zažgati. Na šiške, v katerih so ličinke, moramo biti pazljivi konec maja.

Obrezovanje naj bo zaradi nevarnosti kostanjevega raka minimalno z odstranjevanjem predvsem bolnih ali poškodovanih vej. Kljub temu, da rane pri obrezovanju zamažemo s Bio Plantella Arbosan cepilno smolo, je nevarnost okužbe s kostanjevim rakom z obrezovanjem povečana.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Arbosan

Visokokakovostna naravna cepilna smola Bio Plantella Arbosan za premazovanje ran pri cepljenju in drugih poškodbah na drevju in grmičevju. Omogoča hitrejše celjenje ran in preprečuje razvoj bakterij.

Plantella Specialno sadjarsko gnojilo

Mineralno gnojilo v granulah z nizko vsebnostjo dušika in dodatkom magnezija ter bora, primerno za gnojenje sadnega drevja, vinske trte in krompirja.

Plantella Vrtna zemlja

Univerzalna vrtna zemlja, izredno bogata z organskimi snovmi, je idealna za sajenje in presajenje vseh vrst vrtnih, okrasnih in sadnih rastlin.
Za komentiranje se prijavite
kara59
 
28/10/2019, 19:37
Pozdravljeni, zanima me, kako se zgoraj navedene sorte kostanja razlikujejo po okusu. Želimo si predvsem okusen, rahlo sladek kostanj. Rastišče imamo primerno za večino sort.

Hvala za odgovor.