Kako porabiti domače sadje - Klub Gaia

Kako porabiti domače sadje

Mira Arh

Domače sadje lahko sproti porabljamo in tudi vsega porabimo ob dovolj veliki družini, medtem ko je treba presežke nekako predelati, morda v sok, marmelado ali kaj podobnega. Tokrat smo pripravili nekaj enostavnih, a čim bolj zdravih receptov za vsako zmogljivost.

Jabolčni sok

Iz 2kg jabolk se dobi približno 1l soka. 

Jabolka zmeljemo in iz zmletih jabolk stisnemo sok, ki mu takoj dodamo citronsko kislino po okusu. Pustimo, da se gošča usede, nato naslednji dan precedimo skozi gazo. Pasteriziramo tako, da segrevamo do 8o stopinj C (preverimo s termometrom) ter vroče stekleničimo. Ohlajene steklenice označimo ter shranimo v kleti. V hladnem in temnem prostoru lahko hranimo tudi več let.

Jabolčni koktajl


  •        jabolka
  •        sladkor in vanilin sladkor
  •        malo žajblja, cimeta, sladkorja
  •        rum in ledene kocke
  •        malo limoninega soka

 

Priprava:

Jabolka narežemo in skuhamo kompot skupaj z žajbljem. Lahko uporabimo preostali kompot pri sladici - vanilijeva jabolčna čežana. Kompot po okusu sladkamo, začinimo s cimetom in vanilijo, odcedimo in postavimo na hladno. V ohlajenega vmešamo limonin sok in rum. Nekako na 2 dl kompota dodamo 0.2 dl ruma in 2 kocki ledu.

 

Marmelada brez sladkorja


  •      3 kg zrelega sezonskega sadja (domače breskve, jabolka, hruške, marelice, fige, jagodičnica )
  •      1 pakiranje mletega cimeta
  •      nekaj klinčkov zmeljemo
  •      1,5 kg kislih domačih jabolk       
  •      limonin sok  in rum alternativno po želji in okusu 

Priprava:

Dobro operemo sadje ter narežemo na koščke. Dodamo kisla še nezrela jabolka, ki delujejo kot naravno želirno sredstvo ali pa sok limone. Vse skupaj damo v večji lonec in prilijemo malo (1 dl) vode ter ob rahlem mešanju kuhamo, da se počasi razpusti in omehča. Po 10-15 minutah kuhanja nam bo že vsa kuhinja dišala po sladkem. Ko je sadje že povsem zmehčano, ga odstavimo in zmiksamo s paličnim mešalnikom. Tej mešanici dodamo cimet (obilno) in klinčke po okusu ter še malce ruma. Marmelado nato segrejemo do vretja in še vročo napolnimo v lepe steklene kozarčke in dobro zatesnimo. 

Robidova marmelada


  • 2 kg buč ali bučk
  • 1kg robid ali malin
  • ½ kg sladkorja
  • 2 žlici citronke ali po okusu

Priprava:

Zmiksamo bučke in dodamo sladkor ter robide in citronko. Naj zmes vre 15 minut, nato s paličnim mešalnikom zmiksamo v marmelado ter nalijemo v vroče kozarca.

Pečena slivova marmelada


 1. varianta

  •   5  kg čistih sliv
  •  500 g sladkorja
  • 1 žlička vanilin sladkorja
  • 1 žlička ingverja v prahu
  • 1 žlička cimeta
  • sok ene limone/citronka
  • ščep soli
  • 1 dl ruma

Priprava:

Slive razkoščičimo in narežemo. Pazimo, da imamo lepe, zrele in zdrave plodove. Slive naložimo v pekač in jih posujemo s sladkorjem s primešano vanilijo, dodamo citronko, cimet, ingver in ščep soli ter vse skupaj temeljito premešamo. Sol bo oplemenitila okus. Pazimo, da pekača ne napolnimo do vrha, da nam med peko (vrenje) ne bi tekočina uhajala čez rob. Pekač s slivami postavimo na srednjo rešetko v pečici in pečemo na 170 stopinj C. Občasno, na pol ure, marmelado premešamo. Približno po dobri uri kuhanja v pečici, se bodo slive zmehčale in spustile sok. Zdaj primešamo še rum in pečemo dalje.

 

Ko izpari tekočina in nastane gosta “smolnata” masa, je to znak, da je peka marmelade končana. Peka traja približno 2 uri in pol do 3 ure. Še vročo marmelado napolnimo v kozarce in tesno zapremo. Kozarce pokrijemo z brisačo in pustimo, da se ohladi.

2.  varianta

  •     5 kg sliv
  •     2 dl ruma
  •     2 dl vinskega kisa
  •     1 kg sladkorja - rjavega

Očiščeno sadje zmeljemo na mesoreznici, dodamo tekočine in sladkor in pustimo čez noč. Drugi dan pečemo v pečici na 150 stopinj C kar 3 - 4 ure.

 

Pred shranjevanjem kozarce segrejemo v pečici in v tople napolnimo marmelado do vrha. Takoj zapremo in obrnemo na 'glavo' ter pustimo, da se ohladijo. Na ta način ne bo prišlo do oksidacije in kvarjenja snovi v kozarcih.

 

Rastline

Breskev / nektarina

Spada med koščičarje. Rastlina ima bujno rast in močno odganja ter zraste do višine 5 m.

Hruška

Hruška je listopadno sadno drevo, ki zraste 16 m in več. Hruške živijo lahko do 100 let in več.

Sliva

Spada med koščičarje. Lahko zraste do 8 m višine. Cvetovi so bele barve. Plod je ovalen ali okrogel, ponavadi modre do vijolične barve. Lahko je tudi rumenih ali rdečih odtenkov.
Za komentiranje se prijavite