Domače sadje lahko sproti porabljamo
in tudi vsega porabimo ob dovolj veliki družini, medtem ko je treba presežke nekako
predelati, morda v sok, marmelado ali kaj podobnega. Tokrat smo pripravili
nekaj enostavnih, a čim bolj zdravih receptov za vsako zmogljivost.
Jabolčni sok
Iz 2kg jabolk se dobi približno 1l soka.
Jabolka zmeljemo in iz zmletih jabolk stisnemo sok, ki mu takoj dodamo
citronsko kislino po okusu. Pustimo, da se gošča usede, nato naslednji dan precedimo
skozi gazo. Pasteriziramo tako, da segrevamo do 8o stopinj C (preverimo s
termometrom) ter vroče stekleničimo. Ohlajene steklenice označimo ter shranimo
v kleti. V hladnem in temnem prostoru lahko hranimo tudi več let.
Jabolčni koktajl
- jabolka
- sladkor in vanilin sladkor
- malo žajblja, cimeta, sladkorja
- rum in ledene kocke
- malo limoninega soka
|
Priprava:
Jabolka narežemo in skuhamo kompot skupaj z žajbljem. Lahko uporabimo
preostali kompot pri sladici - vanilijeva jabolčna čežana. Kompot po okusu
sladkamo, začinimo s cimetom in vanilijo, odcedimo in postavimo na hladno. V
ohlajenega vmešamo limonin sok in rum. Nekako na 2 dl kompota dodamo 0.2 dl
ruma in 2 kocki ledu.
Marmelada brez sladkorja
- 3 kg zrelega sezonskega sadja (domače breskve, jabolka, hruške, marelice,
fige, jagodičnica )
- 1 pakiranje mletega cimeta
- nekaj klinčkov zmeljemo
- 1,5 kg kislih domačih jabolk
- limonin sok in rum alternativno po
želji in okusu
|
Priprava:
Dobro operemo sadje ter narežemo na koščke. Dodamo kisla še nezrela
jabolka, ki delujejo kot naravno želirno sredstvo ali pa sok limone. Vse skupaj
damo v večji lonec in prilijemo malo (1 dl) vode ter ob rahlem mešanju kuhamo,
da se počasi razpusti in omehča. Po 10-15 minutah kuhanja nam bo že vsa kuhinja
dišala po sladkem. Ko je sadje že povsem zmehčano, ga odstavimo in zmiksamo s
paličnim mešalnikom. Tej mešanici dodamo cimet (obilno) in klinčke po okusu ter
še malce ruma. Marmelado nato segrejemo do vretja in še vročo napolnimo v lepe
steklene kozarčke in dobro zatesnimo.
Robidova marmelada
- 2 kg buč ali bučk
- 1kg robid ali malin
- ½ kg sladkorja
- 2 žlici citronke ali po okusu
|
Priprava:
Zmiksamo bučke in dodamo sladkor ter robide in citronko.
Naj zmes vre 15 minut, nato s paličnim mešalnikom zmiksamo v marmelado ter
nalijemo v vroče kozarca.
Pečena slivova marmelada
1. varianta
- 5 kg čistih sliv
- 500 g sladkorja
- 1 žlička vanilin sladkorja
- 1 žlička ingverja v prahu
- 1 žlička cimeta
- sok ene limone/citronka
- ščep soli
- 1 dl ruma
|
Priprava:
Slive razkoščičimo in narežemo. Pazimo,
da imamo lepe, zrele in zdrave plodove. Slive naložimo v pekač in jih posujemo
s sladkorjem s primešano vanilijo, dodamo citronko, cimet, ingver in ščep soli
ter vse skupaj temeljito premešamo. Sol bo oplemenitila okus. Pazimo, da pekača
ne napolnimo do vrha, da nam med peko (vrenje) ne bi tekočina
uhajala čez rob. Pekač s slivami postavimo na srednjo rešetko v pečici in
pečemo na 170 stopinj C. Občasno, na pol ure, marmelado premešamo. Približno po
dobri uri kuhanja v pečici, se bodo slive zmehčale in spustile sok. Zdaj
primešamo še rum in pečemo dalje.
Ko izpari tekočina in nastane gosta “smolnata” masa, je to znak, da je peka
marmelade končana. Peka traja približno 2 uri in pol do 3 ure. Še vročo
marmelado napolnimo v kozarce in tesno zapremo. Kozarce pokrijemo z brisačo in
pustimo, da se ohladi.
2. varianta
- 5 kg sliv
- 2 dl ruma
- 2 dl vinskega kisa
- 1 kg sladkorja - rjavega
|
Očiščeno sadje zmeljemo na mesoreznici,
dodamo tekočine in sladkor in pustimo čez noč. Drugi dan pečemo v pečici na 150
stopinj C kar 3 - 4 ure.
Pred shranjevanjem kozarce segrejemo v pečici in v tople napolnimo
marmelado do vrha. Takoj zapremo in obrnemo na 'glavo' ter pustimo, da se
ohladijo. Na ta način ne bo prišlo do oksidacije in kvarjenja snovi v kozarcih.
Rastline
Spada med koščičarje. Rastlina ima bujno rast in močno odganja ter zraste do višine 5 m.
Hruška je listopadno sadno drevo, ki zraste 16 m in več. Hruške živijo lahko do 100 let in več.
Spada med koščičarje. Lahko zraste do 8 m višine. Cvetovi so bele barve. Plod je ovalen ali okrogel, ponavadi modre do vijolične barve. Lahko je tudi rumenih ali rdečih odtenkov.