Veliki voluhar (Arvicola terrestris) - Klub Gaia
Slovenian
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija Gaia Naredi vrt

Veliki voluhar (Arvicola terrestris)

mag. Iris Škerbot

To je nadležen vegetarijanec, ki greni življenje mnogim vrtnarjem, saj mu teknejo korenine sadnih dreves in vinske trte (korenine gloda, da si nabrusi štiri pilaste zobe), krompir, korenje, zelena, pesa in druge korenovke, ne odreče pa se niti kakšni detelji. Njegov obisk zelo hitro zaznamo, saj povprečno porabi toliko hrane kot znaša 80% njegove telesne teže. 
Živi pretežno v tleh, kjer izrije cel sistem rovov. Na površje pride, da si nabere zalogo hrane za zimo in na površju se tudi pari. Rovi, ki jih izrije voluhar, so na prerezu ovalni in merijo 5 - 7 cm, nariti kupčki zemlje pa so ob rovu. 

Voluhar v sistemu rovov naredi tudi razširjen rov, ki služi za shrambo hrane, drug razširjen prostor pa za gnezdo. Samica skoti 3 do 6-krat letno po 4 - 6 mladičev, kar seveda pripomore, da se ta nadležnež v kratkem času močno razmnoži in povzroča veliko škodo. Rad se naseli zlasti v malo težjih in vlažnih tleh ter ob potokih.
Prepoznamo ga po zavaljenem telesu (v dolžino meri med 12 in 19 cm) in kratki glavi s skritimi ušesi. Zanj so značilni tudi štirje pilasti zobje (korenine gloda, da si jih napili).
Prepoznamo ga po zavaljenem telesu (v dolžino meri med 12 in 19 cm) in kratki glavi s skritimi ušesi. Zanj so značilni tudi štirje pilasti zobje (korenine gloda, da si jih napili).

Enostavni ukrepi

Česen odganja voluharja.
Česen odganja voluharja.
Pasti za voluharja lahko naredimo sami ali pa jih kupimo v bolje založenih trgovinah.
Pasti za voluharja lahko naredimo sami ali pa jih kupimo v bolje založenih trgovinah.
Zanesljivega načina za zatiranje tega nevarnega škodljivca nimamo. 
  • Manj nevaren je na površinah, na katerih tla redno obdelujemo in na tistih, kjer so v bližini stojišča, na katere lahko sedajo ujede, saj sodijo med njegove naravne sovražnike. 
  • Pogosto si pomagamo tudi s postavljanjem različnih vab, ki jih lahko naredimo sami ali pa kupimo v bolje založenih kmetijskih trgovinah. Vabe postavljamo v rove, zato je pred njihovo postavitvijo umno, da preverimo ali so rovi sploh naseljeni (rov odkopljemo in označimo, nato spremljamo ali ga bo hitro zamašil z zemljo). Ker voluharja moti hrup, pogosto v naseljene rove postavimo različne kovinske votle cevi, na konec katerih namestimo različne plastične vetrnice, ki ob vrtenju proizvajajo za voluharja moteč zvok. 
  • Pogosto ga preženemo že z večkratnim prehodom površin, pod katerimi živi s prižganimi kosilnicami, motorji in podobnimi napravami. 
  • Nekaj časa ga moti in preganja tudi vonj cesarskega tulipana, narcis, mlečka,… Ni mu ljub niti vonj rib ali prevrelka iz bezgovega listja, ki jo vlivamo v rove. 
  • Ker je dober plavalec, ga privabimo tudi v posode, napolnjene z vodo. Posode preprosto vkopljemo v tla in jih napolnimo z vodo (na robu posode naredimo nekaj luknjic, da bo v primeru dežja lahko iz posode odtekla odvečna voda). 
  • V preteklosti smo v naseljene rove nastavljali tudi zastrupljene vabe ali  dovajali izpušne pline, vendar se teh metod tudi zaradi varovanja okolja ne poslužujemo več. 
  • Za zatiranje voluharja v poljščinah, vrtninah, sadovnjakih, vinogradih, travinju, okrasnih rastlinah in gozdnih drevesnicah se pri profesionalni pridelavi lahko poslužimo neselektivne vabe za voluharja z imenom Wülfel vaba za voluharja. Vendar pozor – te vabe je treba vnesti globoko v tla, kjer bodo nedostopne domačim živalim, ptičem in drugim glodavcem. V primeru uporabe te vabe se dosledno držite navodil proizvajalca! 
  •  V boju s to nadlogo v domačem vrtu pa so nam najpogosteje v pomoč dobri domači lovci – mačke in psi.

Za komentiranje se prijavite