Najlepši je srednji slap
Na obrežju potoka Davče je bilo sredi vročega julijskega dne pravo razkošje raznovrstnega rastlinja, katerega cvetove so množično obletavale različne žuželke (čmrlji, čebele, metulji, ose, muhe idr.) in s svojimi tipalkami iskale sladek priboljšek. Ponujale so jim ga tudi navadna dobra misel in navadna konjska griva. Prva, aromatično dišeča zelnata trajnica s štiri do sedem milimetrov dolgimi rdečkastimi ali skoraj belimi cvetovi vsebuje do štiri odstotke eteričnih olj in se v ljudskem zdravilstvu uporablja kot čaj proti prehladu in pri prebavnih motnjah. Druga, zelnata trajnica z rožnatimi do belkastimi cvetovi najbolje uspeva na vlažnih, večinoma apnenčastih tleh z veliko dušika.
Malo višje pridemo po cesti hitro do naslednjega kažipota, ki nas popelje do urejene razgledne točke, s katere se odpre slikovit pogled na srednji, najlepši davški slap. Ta je dvojen in visok šest metrov, njegov levi pramen pa je bolj mogočen od desnega. Slap pada preko črnih dolomitnih plasti z gomolji roženca v temnozelen skledast tolmun, ki je v tektonsko zdrobljeni trdi kamnini. Tudi ogled zadnjega, zgornjega slapa je zaradi strme in tesne soteske možen le z razgledišča, ki je nedaleč stran. Nad tem slapom je sotočje dveh približno enakih pritokov, pri čemer zahodni zbira vodovje izpod Porezna, vzhodni pa izpod Huma in Konjskega brda. Zgornji slap, ki pada šest metrov globoko v tolmun ozke struge, sestavljajo enake kamnine kot srednjega.