Včasih se počutimo slabo, pa ne poznamo vzroka. Dobro se je zavedati, da športniki in rekreativci, starostniki, vegetarijanci in vegani ter nosečnice spadajo v skupino najbolj izpostavljenih slabokrvnosti.
Najznačilnejši simptomi:
- splošna
utrujenost
- občutek
šibkosti
- bledost
- izguba
apetita
- pogosti glavoboli
- hladne dlani in stopala
- krhki
nohti
- hrapava
koža
- svojeglav
srčni utrip
- zadihanost
ob še tako nizki obremenitvi
|
Ali veste?
Bolj aktivni in čili želimo biti, več železa, vitaminov B-kompleksa in druge podpore potrebujemo. Nasprotno: manj ko uporabljamo svoje telo, dlje bomo prispeli z luknjasto prehrano.
Kam po železo?
Premalo železa v krvi je tveganje. Po drugi strani je lahko tempirana bomba tudi kopičenje odvečnega železa v jetrih, srcu in trebušni slinavki – strogo resno, toksično in potencialno rakotvorno stanje, imenovano hemokromatoza. Med drugim je prav prekomerno in nepravilno uživanje prehranskih dopolnil z železom visoko na seznamu povzročiteljev te bolezni. Opravljen krvni test in posvet z zdravnikom na podlagi meritev hemoglobina ter dejanskega odstotka eritrocitov v vzorcu krvi (hematokrit) bi moral biti protokol vsakič, ko se nekdo odloča, ali poseči po železu v obliki prehranskega dopolnila.
Pred naravno hrano ni potrebno toliko svaril. Zato pravim, da iščimo svoje vitamine in minerale najprej na njenem naslovu. Železo ima dve prebivališči – eno je razkošno in stalno, drugo pa vikend v naravi. Prvo ima naslov Mesnica 4, drugo Na vrtu 6.
Štirica odraža število glavnih skupin, v katerih se nahajajo najkakovostnejši viri železa:
- jetra (telečja, piščančja) in meso organov (srce)
- rdeče meso (govedina, teletina, srna, jelen, divji zajec in prašič, konjsko meso
- piščanec in puran ter
- ribe (školjke, mehkužci nasploh, dagnje, ostrige, sardele in divji losos)
|
Našteta živila ponujajo biološko najbolj razpoložljivo obliko železa (hemsko železo), v nasprotju s sicer še vedno omembe vrednimi, vendar objektivno slabšimi rastlinskimi viri – ki rastejo na naslovu Na vrtu 6:
- semena (bučno, sezam, sončnično, kvinoja)
- oreščki (mandlji, indijski oreščki, makadamija, lešniki, orehi, pinije, pistacija)
- stročnice (fižol in leča)
- zelena zelenjava (špinača, blitva, brokoli, ohrovt, brstični ohrovt, grah)
- sadje (paradižnik, buče, suhe marelice, suhe slive, melona in lubenica)
- ostalo (pravi kakav/temna čokolada, temna melasa, rdeča pesa, arašidi).
|
Napotki strokovnjaka
- Najprej pokličite na pomoč vitamin C. Ta namreč drastično izboljša izkoristek železa in bi ga zato svetoval dodati vsaj 1 gram pri vsakem glavnem obroku.
- Kot drugo, špinače ne bi izpostavil kot pomemben vira železa, saj je polna oksalne kisline, ki dejansko precej močno ovira izkoristek tako železa kot kalcija.
- Tretje, fitinska kislina – shramba fosforja pri rastlinah - se nahaja predvsem v žitih, stročnicah, oreščkih in semenih, ta ne dovoli v celoti izkoristiti določenih mineralov iz hrane (predvsem železa, cinka, mangana, v manjši meri tudi kalcija). Dobra novica je, da je možno fitinsko kislino v večini nevtralizirati skozi pravilen postopek namakanja pri žitih in stročnicah ter namakanja in sušenja pri oreščkih ter semenih.
- Naposled, tanini v pravih čajih, kofein v kavi in polifenoli v temni čokoladi prav tako delujejo navzkriž z železom, zato bi njihovo uživanje ali omejil (nemogoče, vem, posebej čokolade ali kave) ali prestavil stran od obrokov.
|