Lokacija
Notranje zelene stene nimajo več ovir, saj rastlinam dovajamo umetno svetlobo ter jih seveda zalivamo in dognojujemo. Najcenejše stene, ki jih lahko izdelamo tudi sami, so lahko v velikosti slike in jih nekateri proizvajalci tudi imenujejo ''zelene slike''. Vanje največkrat posadimo sukulente, kot so eševerije (Echeveria sp.), različne sorte kaktusov in krasul (Crasula sp.), saj zanje ne potrebujemo veliko vzdrževalnega časa. Pomembno je le, da so na zelo svetli steni.
Nemalokrat pa se namesto rastlin izbira celo slike iz prepariranih ali živih mahov. Slednje je seveda potrebno pršiti. Spet drugi v take male sisteme radi zasadijo zelišča, ki so postavljena ob kuhinjsko okno, kjer so priročna gospodinjam.
Z računalniškim krmiljenjem zalivanja in dognojevanja ter umetno osvetlitvijo pa so zelene stene dobile zagon.
Izbira lokacije ni več tako pomembna ravno zaradi prej omenjenih možnosti, tudi računalniškega nadzora. Vsekakor pa vsaka zelena stena doseže najlepšo obliko le z dobrim gospodarjem, ki jo redno spremlja, obrezuje in neguje.
Izbor rastlin
V notranjih prostorih se v zelene stene največkrat sadi rastline, ki odlično čistijo zrak, in te so: spatifil (Spatiphyllumsp.), pisani kroton (Codiaeum variegatum.) Andrejev flamingovec (Anthurium andreanum sp.), singonij (Syngonium podophyllum) različne praproti, med katerimi so najpogostejši nefrolepsis (Nephrolepsis sp.), pajkovka (Chlorophytum comosum), ksanadu (Philodendron xanadu), orhideja (Phalaenopsis) in nenazadnje bršljan (Hedera sp.), peperomija (Peperomia sp.), pileja (Pilea peperomioides Diels), skindapsus (Scindapsus aureus Engl.), plezavi fikus (Ficus repens sp.), dracena (Dracaena deremensis Engl.), mulenbekija (Muehlenbeckia complexa Meisn.), begonija (Begonia semperflorens Hook.), flebodijum (Phlebodium aureum). Nekatere med izbranimi imajo lepe cvetove, druge čudovito obarvano listje, spet tretje odlično zapolnijo vmesni prostor in skrijejo panele ali sadilne lonce.
V večjih, predvsem zunanjih, sistemih iz plastike se da odlično gojiti zelenjavo, predvsem solatnice. Takšni sistemi so lahko že avtomatizirani in imajo do 20-litrske komore z vodo in dodanim gnojilom za zalivanje. Odlično se obnesejo na sončnih balkonih in terasah, kjer solatnice dosegajo zrelost bistveno prej kot na vrtu. Poleg solatnic se da v zeleni steni gojiti vse vrste dišavnic in zelišč, v nekaterih pa tudi paprike in jajčevce. V zelenih stenah se odlično obnesejo tudi jagodnjaki, melisa, peteršilj, drobnjak in bazilika. V nižjih delih lahko zasadimo grmičast nizki fižol, kumarice in grmičast feferon. V najnižjem delu, ki je najbolj oskrbljena z vodo pa bi odlično uspeval češnjev paradižnik.
Pozitivne lastnosti zelenih sten
Za notranje zelene stene velja, da rastline v njih absorbirajo toksine in tako izboljšajo kakovost zraka. Rastline nase vežejo ogljikov dioksid, katerega skupaj z vodo porabijo za rast in pri tem sproščajo kisik in tako čistijo zrak. Poleg čiščenja zraka zmanjšujejo hrup. Oba elementa pa seveda blagodejno vplivata na človeka in živali v prostorih.
Zunanje zelene stene pripomorejo k boljši izolaciji hiše, saj poleti sprejemajo večjo količino toplotnega sevanja in tako zmanjšujejo efekt toplotnega otoka, pozimi pa preprečujejo večjo izgubo toplote in predstavljajo dodatni izolativni sloj fasade. Je pa potrebno v zimskih mesecih paziti na zimsko sušo, ki lahko zelo prizadene rastline v zasaditvi, zato jih je treba tudi pozimi občasno, ko to dopuščajo višje temperature, tudi zaliti.