Razmnoževanje grmastega jagodičja se od drevesastih rastlin razlikuje predvsem v tem, da se jagodičja v glavnem ne cepi. Grmasto jagodičje za domače potrebe razmnožujemo z lesnatimi potaknjenci (ribezi, borovnice), zelenimi potaknjenci (robida), talnimi poganjki (maline), grobanicami, vlačenicami (kosmulje) in grobanicami vršičkov (robide). Za večjo pridelavo sadilnega materiala jagodičja je pri drevesničarjih najbolj razširjeno razmnoževanje z mikro potaknjenci.
Za vsako rastlinsko vrsto obstaja eden ali več načinov razmnoževanja, ki ga izvajamo v določenem obdobju razvoja rastline. Izjemoma jagodičje tudi cepimo. Poznamo cepljeni visokodebelni ribez, ki pa je namenjen predvsem za okras. V Ameriki cepijo tudi ameriške borovnice, vendar predvsem v poskusne namene. Poznano je tudi cepljenje aronije na jerebiko in obratno.
Lesnati potaknjenci
Črni in rdeči ribez, goji jagode, bezeg in npr. aronijo razmnožujemo iz lesnatih potaknjencev, ki jih naberemo v februarju. Skladiščimo jih v hladnem prostoru ali hladilniku do aprila, ko jih potaknemo v zemljo.
Za potaknjence naberemo enoletne talne poganjke ali močne lanske stranske poganjke. Debelina potaknjenca naj bo več kot pol centimetra. Poganjke narežemo na potaknjence s 3 do 5 brsti, od katerih damo dva v zemljo, trije pa so nad tlemi. Če potrebujemo manjše število rastlin, potaknjence potaknemo v obdelana tla in skrbimo za ugodne rastne razmere (pletev, okopavanje, zalivanje). Večje število potaknjencev potaknemo v tla, prekrita s folijo.
Na težjih tleh dajemo prednost sajenju na greben. Rastlina, vzgojena iz lesnatega potaknjenca, je običajno primerna za sajenje že v jesenskem času, torej pol leta po potikanju. Izplen sadik iz potaknjencev je zelo odvisen od sadne vrste in sorte. Pri črnem ribezu je ukoreninjenje skoraj popolno, pri rdečem ribezu pa je samo polovično. Razlike so tudi pri sortah. Pri npr. ameriški borovnici sorte Jersey je izplen 60 do 80 %, pri drugih pa pod 40 %.
Zeleni potaknjenci
Razmnoževanje z zelenimi potaknjenci je razširjeno predvsem pri ameriški borovnici in breztrnati robidi. Razmnoževanje z zelenimi potaknjenci je bolj zahtevno od razmnoževanja z lesnatimi potaknjenci. Tako razmnoževanje zahteva kontrolo zračne in talne vlage ter temperature substrata. V domačih razmerah je razmnoževanje možno izpeljati s preprostimi, doma narejenimi komorami. Izplen razmnoževanja z zelenimi potaknjenci je običajno nekoliko manjši. Odvisen je tudi od sadne vrste in sorte. Zelene potaknjence nabiramo v obdobju pred lesenjenjem potaknjencev, to je v juniju, odvisno od vremenskih razmer in sorte oz. vrste. Rastlina, vzgojena iz zelenega potaknjenca, je primerna za sajenje v jesenskem času v drugem letu, torej približno eno leto po potikanju.
Spomladi potaknjeni črni ribez.
Potaknjenci rdečega ribeza.
Talni poganjki
Maline in aronijo razmnožujemo s talnimi poganjki. Malina iz podzemnih stebel požene številne talne poganjke, ki jih jeseni, ko olesenijo, izkopljemo in posadimo v nasad. Kot sadilni material so primerni približno 1 cm debeli poganjki. Iz talnih potaknjencev lahko vzgojimo tudi aronijo, ki se močno razrašča. Mladi poganjek jeseni odkopljemo in posadimo.
Sodobno razmnoževanje za pridelovalne nasade temelji na razmnoževanju iz mikro potaknjencev, ki je primerno za izurjene drevesničarje.
Gobanice in podobno
Z grobanicami in vlačenicami razmnožujemo predvsem kosmulje, ki se težko razmnožujejo. Prijem je odvisen od sorte. Najbolje je, da ob spomladanski oz. zimski rezi enoletne poganjke položimo na tla, jih mestoma zasujemo ali zgolj pričvrstimo ob tla. Ko iz nodijev izrastejo korenine, rastlino lahko prenesemo na novo rastišče ali v lonček, kjer nadaljujemo z vzgojo sadike.
Z grobanicami vršičkov razmnožujemo robide in križance med robido in malino. Vršiček poganjka v poznem poletju upognemo do tal in pričvrstimo ali zasujemo z zemljo. Ko se vršiček ukorenini, ga odrežemo in posadimo v lonček, v katerem sadiko donegujemo.
Pri razmnoževanju s potaknjenci običajno uporabljamo rastne hormone za zelene ali lesnate potaknjence. Pri vseh ostalih oblikah množitev redno skrbimo za ugodne rastne razmere. V obdobju vzgoje sadike in neposredno po sajenju (prvo leto) iz sadik redno odstranjujemo vse cvetne zasnove, ki rastlini jemljejo hranila, ki so sicer nujno potrebna za razvoj koreninskega sistema. V prvem letu moramo skrbeti predvsem za volumen sadike.
Če želimo čim prej priti do velikega in kakovostnega pridelka jagodičja je dobro, da vzgojo sadik prepustimo poklicnim drevesničarjem. Ker pa je razmnoževanje rastlin med vrtičkarji prav poseben hobi, ki prinaša prav posebno zadovoljstvo, naj vam bodo zgoraj opisane tehnike nov izziv. Z njim boste obogatili svoj sadni vrt z novimi vrstami in sortami.