Globoka obdelava in gnojilo
Poleg tega se poslabšajo tudi vodne in zračne lastnosti tal, predvsem se zmanjša prostornina por.
To težavo lahko rešimo:
- z vnosom nekarbonatnega rečnega peska (debeline od 0,2 do 2 mm),
- z globoko obdelavo tal in vsakoletnim dodajanjem slame ali z gnojenjem s hlevskim gnojem,
- še najlaže pa težavo rešimo z dolgo delujočim gnojilom Plantella Organik, ki poleg tega, da izboljša zračnost tal in poveča sposobnost zadrževanja vode, vsebuje tudi vsa glavna hranila (NPK) v organski obliki. Z vsakoletnim dodajanjem gnojila Plantella Organik pa postopoma tudi povečujemo vsebnost organske snovi v zemlji, ki naj bi bila v pravem sorazmerju z glino.
|
Po priporočilih stroke naj bi vrtna tla vsebovala 20 odstotkov gline in 8 odstotkov organske snovi ali 10 odstotkov gline in 6 odstotkov organske snovi ali 5 odstotkov gline in 5 odstotkov organske snovi.
Poleg vsebnosti organske snovi v tleh je dobro, da vsakih nekaj let preverimo tudi reakcijo tal oziroma njihovo kislost, ki jo opišemo z vrednostjo pH. Vrednost pH vpliva predvsem na topnost mineralnih delcev v tleh in na njihovo dostopnost za rastline. Vrtnine na splošno bolje prenašajo blago kislo kot blago alkalno zemljišče, sicer pa se večina vrtnin zadovolji z nevtralno reakcijo, ki se giblje med pH 6 in 7,5. Za nevtralizacijo prekislih ali preveč alkalnih tal pa je priporočljiva uporaba sredstva
Plantella Biovit iz bentonitne in zeolitne kamninske moke.
V
rastlinjaku zaradi omejenega prostora pogosto ne upoštevamo pravil
kolobarjenja, zato je v njem velika možnost širjenja okužb oziroma škodljivcev
na rastlinah. Rastlinjak najlaže razkužimo tako, da ga v poletni pripeki za
približno dva tedna pustimo zaprtega, in sonce bo samo opravilo vlogo fungicida
in insekticida. Seveda pa je treba pred nadaljevanjem pridelave v tla znova
vnesti koristne mikroorganizme, najučinkoviteje to naredimo z uporabo komposta.
Zeleno gnojenje
Najbolj naraven način za obogatitev tal v rastlinjakih pa je tako imenovano zeleno gnojenje. S tem pojmom označujemo gojenje rastlin, ki jih ne pobiramo ali kosimo, ampak jih pustimo na gredi ali jih podorjemo, da preperijo. Zeleno gnojenje še zlasti vpliva na strukturo tal, saj zastirka iz zelenega gnoja preprečuje nastanek trde skorje na površini tal. Tako ne povečujemo zgolj količine organske snovi v tleh, ampak povečamo tudi prepustnost tal, še posebno, če gojimo rastline z globokimi koreninami (lucerna, mnogocvetna ljuljka …). Poleg tega je dobrodošlo tudi to, da nekatere rastline vežejo hranilne snovi. Tako na primer metuljnice (detelje) dvigujejo količino dušika v tleh.
Rastline za zeleno gnojenje lahko sejemo zgodaj spomladi kot predposevek (žametnica, ognjič …). Preden je čas za naknadni posevek, jih požanjemo in z njimi zastiramo tla ali pa naknadni posevek posejemo kar mednje. Pozno poleti, takrat, ko poberemo pridelek, sejemo zelene rastline kot naknadni posevek (ajda, bela gorjušica, oljna redkev, facelija, kapucinka …) in jih pustimo, da pozimi zmrznejo – pograbimo ali podkopljemo jih kar se da pozno.